Posebni odbor za davčne utaje pri parlamentu EU ima veliko dela. Afera Panama papers, drugi davčni prekrški in povečanje davkov za digitalna podjetja pa so področja, ki se jim bodo posebej posvetili. A ne bodo hiteli – poročilo o davčnih utajah bodo v odboru pripravili do marca leta 2019
Zdi se, da organi EU včasih delujejo s hitrostjo polža ali lenivca (foto: europarl.europa.eu)
Odbor za davčne utaje se bo po besedah predsednika, češkega poslanca Petra Ježka, osredotočil na finančni kriminal, izogibanje plačil in utaje davkov, s čemer bodo do neke mere nadaljevali delo prejšnjih sorodnih odborov EU na področju davkov. Posvetili se bodo davčnim goljufijam, ki so jih razkrili ‘Paradise Papers’, preučili ukrepe za obdavčevanje digitalnih podjetij in se tudi posvetili praksi prodaje državljanstev v nekaterih državah članicah.
Najprej bodo preverili, kako je mogoče obdavčiti digitalno gospodarstvo, saj se zdi, da ni obdavčeno primerno. Pri temu pa ne gre za kriminal, ampak za dejstvo, da zakonodaja danes ne omogoča obdavčevanja digitalnega gospodarstva po stopnjah, ki naj bi bile ustrezne. Davčne stopnje za digitalna podjetja so običajno veliko nižje od davčnih stopenj, ki so jim podvržene druga podjetja.
Nekatera ameriška tehnološka podjetja tako več kot polovico svojih prihodkov ustvarijo izven ZDA, davke pa plačujejo v ZDA. V nekaterih državah članicah utaje in izogibanje davkom bolj skrbijo, kot v drugih. Če državljani menijo, da niso obravnavani pošteno, da se lahko nekateri davkom izognejo, to seveda spodkopava zaupanje v celotni finančni sistem in vladanje na splošno. Primer multinacionalk je zelo poučen.
Te ne bi smele prodajati svojih izdelkov ali storitev, naj gre za avtomobile ali podatke, v eni državi EU, davke pa plačevati v drugi državi članici ali celo izven EU. Predsednik odbora pravi, da to nima smisla, čeprav globalizacija in nove tehnologije to omogočajo. Ima pa nekaj predlogov, ki bi takšno ravnanje preprečili, npr. skupno konsolidirano davčno osnovo za podjetja. Države članice pa se bodo morale odločiti, ali bodo zakonodajo podprle.
V EU so tudi države, ki jim nepregledni davčni sistemi koristijo, zato tovrstne predloge blokirajo. Upam pa, da bodo pritiski drugih držav EU, Evropskega parlamenta, predvsem pa državljanov prispevali k temu, da zakonodajo vendarle sprejmemo. Ker novinarji in žvižgači igrajo ključno vlogo pri razkrivanju utaj davkov in finančnega kriminala (kar sicer lako razumemo tudi kot hudo kritika pravosodnih institucij oziroma aparatov držav EU), bi jih EU rada bolje zaščitila.
Evropska komisija je tako nedavno objavila predlog zakonodaje za zaščito žvižgačev. Preučiti pa bodo morali različne ukrepe, kot so finančna nadomestila in zakonske varovalke, v primeru, da novinarjem zaradi razkrivanja nepravilnosti grozi izguba službe. Na spletu Evropskega parlamenta so še dodali, da med glede zaščite tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti, med državami EU trenutno obstajajo opazne razlike.