Slovenska gospodinjstva bodo novembra vstopila v višjo sezono omrežnine, januarja 2027 pa jih čakata še spremenjena razporeditev časovnih blokov in nov cenik. Stroški za november in december so že izračunljivi, medtem ko bodo zneski za drugi del zime znani šele po objavi novih tarifnih postavk. Razlike med gospodinjstvi so lahko občutne, saj pri obračunu ni odločilno samo, koliko elektrike porabijo, temveč tudi, kako obremenjujejo omrežje.

Višja omrežnina in nova pravila bodo vplivala na račune za elektriko. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Omrežnina pred zimo

Na položnici za elektriko se skriva strošek, ki ga številna gospodinjstva opazijo šele ob primerjavi računov: omrežnina. Njena višina ni odvisna zgolj od porabljenih kilovatnih ur, zato lahko tudi družini s podobno porabo za uporabo omrežja plačata različno. Pred prihajajočo zimo je to še posebej pomembno, saj se bodo najprej spremenile sezonske tarife, po novem letu pa tudi ure posameznih časovnih blokov.

Agencija za energijo je 12. oktobra objavila informativne izračune za več vrst gospodinjstev, od tistih z majhno porabo do uporabnikov s toplotnimi črpalkami in sončnimi elektrarnami. Podatki omogočajo oceno stroškov za november in december, za januar in februar pa bo treba počakati na nove tarife.

Novembra se začnejo štirje meseci višje omrežnine

Višja sezona bo trajala od 1. novembra 2026 do 28. februarja 2027. V hladnejših mesecih se potrebe po električni energiji povečajo, zlasti zaradi ogrevanja, razsvetljave in uporabe gospodinjskih naprav. Elektroenergetsko omrežje je zato praviloma bolj obremenjeno, kar se odraža tudi v sezonskih tarifah.

Omrežnina ni enaka ceni elektrike, ki jo gospodinjstvo plačuje dobavitelju. Gre za strošek uporabe elektroenergetskega omrežja, ki se obračunava glede na prevzeto električno energijo in obračunsko moč. Pri gospodinjstvih z ustreznimi meritvami ima pomembno vlogo tudi čas, v katerem nastajajo največje obremenitve.

Dve družini lahko porabita podobno količino elektrike, vendar nimata nujno enakih stroškov omrežnine. Če v eni hiši več zmogljivih naprav pogosto deluje istočasno, so obremenitve lahko višje kot v gospodinjstvu, kjer je uporaba naprav bolj enakomerno razporejena.

Koliko znaša novembrska tarifa? Izračun za pet različnih moči

Za gospodinjske odjemalce v uporabniški skupini 0 znaša polna tarifna postavka za moč v časovnem bloku 1 za november in december 2026 3,82301 evra na kilovat mesečno. Ker se cenovni signal najdražjega bloka uvaja postopoma, se bo v tej sezoni obračunalo 70 odstotkov navedene vrednosti oziroma 2,67611 evra na kilovat mesečno, brez DDV.

Pomembna je razlika: 70-odstotni delež se nanaša na tarifno postavko za moč v časovnem bloku 1, ne na celotno omrežnino ali celoten račun za elektriko. Druge postavke se obračunajo po pravilih in tarifah, ki veljajo zanje. Podatke potrjujejo objavljene tarifne postavke za višjo sezono 2026 na portalu URO.

Koliko znaša samo ta del omrežnine pri različnih dogovorjenih močeh?

Pri dogovorjeni moči 5 kW znaša ta komponenta približno 13,38 evra mesečno, pri 7 kW pa 18,73 evra. Razlika je 5,35 evra na mesec oziroma 10,70 evra v novembru in decembru skupaj.

Tabela ne prikazuje celotnega zneska omrežnine, saj so na računu tudi druge postavke za moč in prevzeto energijo. Poleg tega gospodinjstva plačujejo dobavljeno elektriko, predpisane dajatve in davke. Na podlagi enega samega časovnega bloka zato ni mogoče napovedati končne višine položnice.

Za gospodinjstva brez zagotovljenih 15-minutnih meritev velja drugačen način obračunavanja. V višji sezoni 2026/2027 se zanje uporablja 80-odstotni delež ustrezne polne tarifne postavke za moč. Ker se razlikujeta tudi določitev obračunske moči in uporabljena tarifa, tega odstotka ni mogoče neposredno primerjati s 70-odstotnim deležem v bloku 1. Razlikovanje določa 56.b člen akta o metodologiji obračunavanja omrežnine.

Januarja se bodo spremenile ure najdražjega bloka

Prvega januarja 2027 bo začela veljati nova razporeditev časovnih blokov, ki jo je regulator določil septembra 2025. Razlog je spremenjen potek obremenitev elektroenergetskega sistema, na katerega je vplival tudi porast števila sončnih elektrarn. Njihova proizvodnja je namreč spremenila obdobja, ko je potreba po elektriki iz javnega omrežja največja.

V višji sezoni bo najdražji časovni blok 1 ob delovnikih veljal med 6. in 12. uro ter med 17. in 20. uro. Blok 2 bo zajemal čas med 12. in 17. uro ter med 20. in 22. uro, preostale nočne ure pa bodo spadale v blok 3.

Ob dela prostih dnevih najdražjega bloka 1 ne bo. Takrat bosta veljala bloka 3 in 4, kar pomeni, da bodo časovna obdobja obračunavanja drugačna kot med delovnim tednom. Spremenjena bo tudi razporeditev v nižji sezoni, od marca do oktobra, ko se bodo uporabljali bloki 3, 4 in 5.

Nova razporeditev je objavljena v uradnem pregledu časovnih blokov za leto 2027 na portalu URO. Regulator ob tem pojasnjuje, da bodo znotraj posameznega dne še naprej največ trije različni časovni bloki.

Januarska sprememba pa ne pomeni, da se bo prehodni delež tarifne postavke za moč v bloku 1 samodejno povečal s 70 na 90 odstotkov. Tudi januarja in februarja 2027 bo veljal 70-odstotni delež, vendar že na podlagi novih tarifnih postavk za leto 2027. Prehod na 90 odstotkov je predviden šele za november in december 2027.

Zakaj podobna poraba še ne pomeni podobnega računa?

Predstavljajmo si dve družinski hiši s podobno mesečno porabo elektrike. V prvi se toplotna črpalka, električni bojler in polnilnica avtomobila vključujejo ob različnih urah. V drugi več zmogljivih naprav pogosto deluje hkrati, denimo zvečer, ko družina pripravlja večerjo, ogreva hišo in polni avtomobil.

Skupna količina porabljene elektrike je lahko podobna, obremenitve omrežja pa se precej razlikujejo. Pri ustrezno merjenih odjemalcih se dogovorjena obračunska moč praviloma določa na podlagi povprečja petih konic posameznega časovnega bloka v predpisanem dvanajstmesečnem obdobju. Na prihodnjo dogovorjeno moč lahko zato vpliva tudi sočasna uporaba večjih porabnikov.

Razlike so lahko posebej izrazite pri hišah s toplotnimi črpalkami. Pozimi so potrebe po ogrevanju večje, vendar sama prisotnost takšne naprave še ne pove, koliko bo gospodinjstvo plačalo. Pomembni so izolacija objekta, učinkovitost ogrevalnega sistema, zunanje temperature in način uporabe drugih naprav.

Pri odločitvah o ogrevanju zato ni pomemben samo nakup naprave, temveč tudi celotna energetska učinkovitost stavbe. Za gospodinjstva, ki načrtujejo prenovo, so lahko pomembne tudi nove subvencije za toplotne črpalke in energetsko prenovo, o katerih smo na Dnevnih Novicah že poročali.

Podobno velja za sončne elektrarne. Lastna proizvodnja lahko zmanjša količino energije, prevzete iz javnega omrežja, vendar ne odpravi vseh stroškov njegove uporabe. Pozimi je proizvodnja praviloma manjša kot poleti, potrebe po energiji pa so lahko večje.

Pri tem je pomembno tudi, v kateri sistem samooskrbe je vključeno posamezno merilno mesto. Pravila obračunavanja se namreč razlikujejo glede na vrsto samooskrbe, zato ni mogoče vseh gospodinjstev s sončnimi elektrarnami obravnavati enako.

Kaj lahko gospodinjstva preverijo na svojih položnicah?

Najbolj uporabna informacija ni zgolj mesečna poraba elektrike, temveč tudi podatek o dogovorjeni obračunski moči. Ta je pri ustrezno merjenih odjemalcih določena za posamezne časovne bloke in vpliva na obračun omrežnine za moč.

Gospodinjstva lahko pregledajo tudi podatke o največjih obremenitvah merilnega mesta. Ti pokažejo, ali izrazite konice nastajajo predvsem zjutraj, zvečer ali ob sočasnem delovanju več naprav. Pri uporabnikih s toplotnimi črpalkami in polnilnicami električnih avtomobilov je takšen pregled lahko posebej koristen.

Pri primerjavi oktobrske in novembrske položnice je smiselno ločiti omrežnino za moč, omrežnino za energijo in strošek dobavljene elektrike. Če se skupni račun poveča, to še ne pomeni, da je dobavitelj podražil elektriko. Na razliko lahko vplivajo sezonske tarife, večja poraba in druge obračunske postavke.

Za lažje spremljanje časovnih blokov je na portalu URO na voljo tudi tarifni semafor, ki prikazuje trenutno veljavni blok. Gospodinjstvom lahko pomaga pri načrtovanju uporabe naprav, kadar je njihovo delovanje mogoče prestaviti na drug del dneva.

Znižanje dogovorjene moči ni vedno najboljša rešitev

Nižja dogovorjena obračunska moč lahko zmanjša osnovni strošek omrežnine, vendar nepremišljena sprememba ni nujno ugodna. Če uporabnik ohrani moč, ki jo je določil elektrooperater, se morebitne prekoračitve spremljajo in sporočajo, omrežnina za presežno moč pa se mu po veljavnih pravilih ne obračuna.

Drugače je, če dogovorjeno moč spremeni sam. Ob prekoračitvah se mu lahko obračuna presežna moč, zato prenizko določena vrednost lahko prinese dodatne stroške.

Sprememba dogovorjene moči je brezplačna. Predlog mora uporabnik elektrooperaterju posredovati najpozneje do 20. dne v mesecu, če želi, da ob izpolnjenih pogojih začne veljati naslednji mesec. Pred odločitvijo je zato smiselno pregledati dejanske meritve in oceniti, ali so obremenitve, ki jih kažejo podatki, značilne za običajno uporabo naprav.

Včasih je mogoče konice zmanjšati že z drugačno časovno razporeditvijo večjih porabnikov. To pa ni vedno izvedljivo, predvsem pri ogrevanju in napravah, katerih delovanje je vezano na potrebe stanovalcev. Cilj zato ni nujno čim nižja dogovorjena moč, temveč ustrezna vrednost glede na dejansko uporabo elektrike.

Zakaj regulator kljub dražji zimi govori o nižjem letnem strošku?

Agencija za energijo navaja, da bo letni strošek omrežnine za povprečnega gospodinjskega odjemalca v letu 2026 za dobrih 18 odstotkov nižji, kot bi bil po prejšnji metodologiji obračunavanja. Podatek se lahko zdi presenetljiv, saj se novembra začenja dražja sezona, vendar primerjavi ne opisujeta istega obdobja.

Regulatorjev izračun zajema celotno leto in primerja različni metodologiji obračunavanja. Višja sezona pa pomeni uporabo drugačnih tarif v štirih zimskih mesecih. Zato omenjenih 18 odstotkov ni zagotovljen prihranek vsakega gospodinjstva glede na njegove dejanske račune iz preteklega leta.

Primerjava temelji na značilnostih povprečnega gospodinjskega odjemalca. Posamezna gospodinjstva imajo lahko drugačno dogovorjeno moč, porabo, način ogrevanja in merjenja, zato se lahko njihovi dejanski stroški precej razlikujejo.

Podatek je Agencija za energijo navedla v uradni objavi informativnih izračunov omrežnine z dne 12. oktobra 2026.

Za drugi del zime bo odločilen konec novembra

Za november in december so tarifne postavke znane, prav tako nova razporeditev časovnih blokov, ki bo začela veljati januarja. Manjkajo še tarifne postavke za leto 2027, katerih objavo Agencija za energijo napoveduje konec novembra 2026.

Šele takrat bo mogoče pripraviti natančnejše izračune za januar in februar. Gospodinjstva lahko medtem preverijo dogovorjeno moč, podatke o koničnih obremenitvah in način merjenja ter tako lažje ocenijo, katere spremembe bodo zanje najpomembnejše.

Enotnega zneska podražitve za vse slovenske odjemalce zato ni mogoče napovedati. Razlike bodo odvisne od obračunskih podatkov posameznega gospodinjstva, njegove porabe in novih tarif, ki bodo veljale po novem letu.