Varstvo osebnih podatkov, predvsem tistih na spletu, je čedalje bolj na udaru. Zato želi tudi parlament EU okrepiti varnost ter pri tem ne pretiravati, ampak ohraniti pravice glede zasebnosti uporabnikov. Slednje želijo doseči tudi s strožjo regulacijo piškotkov in z omejitvami pri uporabi metapodatkov. Nova pravila o varstvu zasebnosti v EU bodo veljala od prihodnjega leta.

Eni potrebujejo podatke za komercialne, drugi za kriminalne namene (foto:maxpixel.freegreatpicture.com)

Ko brskate po spletu, ustvarjate potencialno dobičkonosni podatkovni tok: zgodovina vaših spletnih iskanj, vaša lokacija, deljene in všečkane vsebine so zelo zanimive za spletne medije in oglaševalce. Piškotki so ena izmed tehnologij, ki omogočajo sledenje vašim spletnim navadam. Ko obiščete spletno stran s piškotki, vas mora ta v skladu z zakonodajo EU vprašati, če se z njimi strinjate.  

Če piškotke odklonite, se lahko zgodi, da spletne strani ne morete v celoti uporabljati (t.i. ‘cookie walls’). Poslanci bi to prepovedali, uporabnikom pa dali še možnost, da svoje (ne)strinjanje s piškotki izrazijo že skozi nastavitve svojega brskalnika in ne šele na spletni strani.  

Nova pravila o varstvu zasebnosti v EU bodo veljala tudi za aplikacije, kot so takojšnje sporočanje (npr. WhatsApp), VoIP (npr. Skype) in elektronska pošta (npr. Gmail). Ščitila ne bodo le vsebine komunikacij, ampak tudi metapodatke o njih (lokacija, čas, trajanje, tip), so zapisali na spletnem mestu parlamenta EU.   

Poslanci želijo uporabnikom omogočiti učinkovito šifriranje podatkov. Vladam v EU tako ne bi dovolili, da ponudnike internetnih storitev prisili k omejitvam šifrirnih storitev na njihovih omrežjih. Nova splošna uredba o varstvu podatkov v EU bo sicer v veljavo stopila 25. maja 2018.