V Ljubljani je potekalo uvodno organizacijsko zasedanje mednarodnega konzorcija pri projektu ‘Razvoj sistema dobave energije za vesoljske aplikacije, ki temelji na tehnologiji vodikovih gorivnih celic’. Projekt sodi v sklop programov Evropske vesoljske agencije (ESA), pri njem pa sodelujejo podjetja in institucije iz Nemčije, Poljske, Grčije, Estonije ter tudi iz Slovenije.
Prizor z uvodnega organizacijskega sestanka (foto: MGTŠ)
Z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) so oznanili pričetek nove faze projekta ‘Razvoj sistema dobave energije za vesoljske aplikacije, ki temelji na tehnologiji vodikovih gorivnih celic’. Konzorcijski partnerji so se namreč v Ljubljani dogovorili o aktivnostih in o terminskem planu izvedbe – od modeliranja do izdelave in testiranja prototipa sistema regenerativnih gorivnih celic (angleško Regenerative Fuell Cells Systems – RFCS) v letu 2028.
»Vodilno podjetje v konzorciju je Pleione Energy S.A., ki se ukvarja z razvojem in zagotavljanjem najsodobnejših tehnoloških aplikacij za energetski in vesoljski sektor – s ciljem razvoja inovativnih tehnoloških rešitev shranjevanja energije. Iz Slovenije bosta v projektu sodelovala podjetje Domel in Fakulteta za strojništvo,« so med drugim pojasnili z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter navedli še preostale partnerje.
To so Estonsko podjetje PowerUP Fuell Cells iz Estonije, ki se posveča inovativnemu razvoju in proizvodnji visokokakovostnih in trajnostnih izdelkov za proizvodnjo energije (gorivne celice), poljska družba Arobs Polska, ki je aktivna na področjih vesoljske, avtomobilske, letalske industrije in avtomatizacije, pod kratico FORTH (Foundation for Research and Technology – Hellas) pa se skriva en največjih raziskovalnih centrov v Grčiji.
Vodja Slovenske vesoljske pisarne Evropske vesoljske agencije (ESA) Tanja Permozer je na uvodnem sestanku predstavila aktivnosti Slovenije na področju vesoljskih tehnologij. ZMGTŠ pa so še spomnili, da sta se slovenska udeleženca že izkazala pri prejšnjem projektu ‘Uporaba vodikovih gorivnih celic za prihodnje misije’, v okviru katerega je bila sistemska plošča, ki temelji na standardni opremi, že preizkušena in pripravljena na avtomatizirano testiranje življenjske dobe.