Na področju digitalizacije je bil konec tedna sprejet nov srednjeročni program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji. Javnost pa je bila pozvana k oddaji pripomb na ažuriran predlog ‘Akcijskega načrta Strategije digitalnih javnih storitev 2030’.
V sodobnem svetu brez čipov ne gre (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Republika Slovenija je pravkar sprejela nov ‘Program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030’ ter tako postavila čvrst temelj za razvoj enega ključnih področij današnje svetovne ekonomije. Ni skrivnost, da čipi (oz. integrirana vezja) omogočajo delovanje skoraj vseh elektronskih naprav, npr. računalnikov, pametnih telefonov, najrazličnejših vozil, medicinske opreme, strojev, celotnih industrijskih sistemov…
Z Ministrstva za digitalno preobrazbo (MDP) so pojasnili, da naša država ne meri na množično proizvodnjo čipov, vendar ima na področju mikroelektronike že več kot 50-letno tradicijo in tudi vrhunsko znanje. »Nov program zato usmerja razvoj v nišne segmente z visoko dodano vrednostjo, kot so namenski čipi (ASIC), sistemi na čipu (SoC) in napredne tehnologije novih generacij.
Takšen pristop Sloveniji omogoča, da se pozicionira kot prepoznaven in konkurenčen akter na globalnem trgu, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od zunanjih dobavnih verig. Za uresničitev programa bo v obdobju 2025–2030 predvidoma namenjenih približno 160 milijonov evrov. Sredstva bodo zagotovljena iz kombinacije nacionalnih virov, evropskih programov in zasebnih vlaganj,« sporočajo z MDP.
Dodali so, da so danes med najpomembnejšimi viri financiranja tega področja programi EU, kot so ‘Digitalna Evropa’, ‘Obzorje Evropa’ in ‘Chips Joint Undertaking’, pa tudi evropska kohezijska sredstva ter nacionalni razpisi. Izstopa podatek, da svetovni trg polprevodnikov hitro raste in naj bi do leta 2030 presegel vrednost enega bilijona ameriških dolarjev. Prav tako se iz leta v leto povečuje geostrateški pomen proizvodnje čipov.
To so lepo pokazale globalne motnje v dobavnih verigah, ki so se v zadnjih letih iz različnih vzrokov večkrat ponovile. Ker imajo čipi pomembno vlogo pri zelenem prehodu in razvoju trajnostnih rešitev z visoko dodano vrednostjo, so vrhovi EU hitro zaključili, da je nujno zagotoviti lastne razvojne in proizvodne zmogljivosti. Zato je bil sprejet cilj, da se tržni delež EU v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030 podvoji.
S področja slovenske digitalizacije pa prihaja še vest, da je MDP pravkar povabilo javnost k oddaji pripomb na predlog ‘Akcijskega načrta Strategije digitalnih javnih storitev 2030, verzija 2026’. Gre za ažurirano verzijo prvotnega načrta iz leta 2022, katerega osrednji cilji so pospešiti slovensko digitalno preobrazbo, zagotoviti večjo dostopnost storitev in uvesti napredne tehnološke rešitve, ki bodo poenostavile vsakodnevne procese.