Po začetku nove vojne med ZDA, Izraelom in Iranom je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije ter diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije po svetu kontaktiralo ogromno Slovencev, ki se trenutno nahajajo v kateri od ogroženih držav Bližnjega vzhoda. Skupno naj bi jih bilo v regji okrog 1000, danes naj bi prve začeli reševati s čarterskimi poleti iz Omana. Število držav, ki so se tako ali drugače znašle vpletene v zadnje vojne spopade, pa je, upoštevajoč tudi novo vojno med Pakistanom in Afganistanom, že naraslo na 15.
Pogled na iransko prestolnico Teheran pred vojno (foto: pxhere.com)
Potem, ko sta vojski ZDA in Izraela znova bombardirali strateške cilje v Iranu, so Iranci odgovorili tako, da so začeli napadati ameriške baze in druge cilje v Iraku, Kuvajtu, Bahreinu, Katarju, Združenih arabskih Emiratih ter v Saudovi Arabiji, do eksplozije pa je prišlo tudi v angleški vojni bazi na Cipru. Slednjo so morda napadli iranski zavezniki iz gibanja Hezbolah, ki se nahajajo v bližnjem Libanonu, katere pa so medtem Izraelci začeli znova bombardirati.
Iranske sile poskušajo sedaj popolnoma prekiniti ladijski promet skozi globalno pomembno Hormuško ožino, zato so napadle vsaj enega od tankerjev, ki je poskusil priti skozi. Vsi ti spopadi pa so spravili celotno regijo Bližnjega vzhoda v stanje rdečega alarma, nad mnogimi državami Perzijskega zaliva je zaprt zračni prostor in mnogi ljudje so obtičali na letališčih oziroma v tujini.
Če se kakšna influencerka ne more vrniti iz Dubaja, je to nepomembno, če pa zaradi vojne nenadoma eksplodirajo tudi cene nafte, je to povsem drugi nivo. Prav to pa se je začelo že dogajati – cene nafte rastejo in bodo najbrž rasle še nekaj časa. Tisti Iranci, ki so še vedno zvesti dosedanjemu režimu, se bodo namreč poskušali na vsak način maščevati za smrti dosedanjega voditelja države ajatolaha Khamaneja in vrha iranskih vojaških sil.
Zato so v nevarnosti vsi ameriški interesi v regiji, vse države, ki so zaveznice ZDA in vse rafinerije nafte, iz katerih se napaja Zahod. “Na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije in na diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije po svetu se je zaradi razmer na Bližnjem vzhodu v 24 urah obrnilo okoli 150 Slovencev in Slovenk za informacije in nasvete. Zračni prostor v nekaterih državah je začasno zaprt, zato prihaja do odpovedi letov.
Glede na razmere obstaja možnost, da se bo zaprl tudi zračni prostor v Saudovi Arabiji in Omanu. Slovenski državljani naj se v primeru odpovedi leta za nadaljnje napotke obrnejo na turistično agencijo, s katero potujejo, ali na letalsko družbo. V primeru, da se nahajajo Izraelu ali Iranu, naj ostanejo na varnem in upoštevajo navodila lokalnih oblasti,” pa so glede trenutnih razmer pojasnili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).
Opozorili so, da in uslužbenci MZEZ in na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v regiji neprestano odgovarjajo na telefonske klice in na e-poštna sporočila slovenskih državljanov. Poslovanje veleposlaništev Slovenije v Tel Avivu in Teheranu je tako omejeno le na nujno pomoč. Konec minulega tedna pa se je razplamtela tudi vojna med sosedama Irana Pakistanom in Afganistanom, zato tudi v teh dveh državah trenutno res ni priporočljivo biti.
“V Islamabadu je bil 6. februarja 2026 v mošeji izveden eden najsmrtonosnejših terorističnih napadov v zadnjem desetletju, pri čemer je bilo ubitih najmanj 32 oseb in več kot 160 ranjenih. Konec meseca januarja pa je v provinci Balučistan prišlo do serije terorističnih napadov na več lokacijah. Nevarnost terorističnih napadov in varnostnih tveganj za civiliste ostaja stalno prisotna v več regijah, vključno ob meji z Afganistanom in urbanimi središči,” so spomnili z MZEZ.
Te teroristične aktivnosti so bile tudi vzrok za pakistanski napad na cilje znotraj Afganistana, saj Pakistanci trdijo, da so napad na mošejo izpeljali člani skrajne pakistanske islamistične organizacije, ki pa imajo zatočišče v sosednji državi.