Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS Andrej Logar se je najprej v Luksemburgu udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve, ki je obravnaval dogajanje v Jemnu, Jordaniji in Rogu Afrike. Na skupnem zasedanju z ministrstvi za obrambo so ministrstva za zunanje zadeve držav EU opravila pregled aktivnosti na področju varnosti in obrambe EU ter sodelovanja med EU in Nato. Nato pa je Logar skočil še v Haag, kjer je bilo na dnevnem redu kemično orožje.
Ne le Afriški rog, skoraj vse države na tem zemljevidu imajo varnostne težave s sosedami ali s teroristi (foto: ldesp.wordpress.com)
V okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta so v Luksemburgu najprej obravnavali krepitev odpornosti EU na kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja ter krepitev zmogljivosti za učinkovito soočanje s hibridnimi in kibernetskimi grožnjami. Svet je zato skupaj z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom opravil razpravo o sodelovanju med EU in Nato paktom, tudi v luči junijskega Evropskega sveta in predvidenega julijskega vrha zveze Nato.
Po koncu skupnega zasedanja so ministri za zunanje zadeve na delovnem kosilu v prisotnosti posebnega odposlanca Organizacije združenih narodov za Jemen Martina Griffithsa razpravljali o razmerah v Jemnu. Poudarek so dali predvsem na aktualnem položaju, tudi v kontekstu zadnjih obsežnih napadov na pristaniško mesto Hodejda. Posebni odposlanec Griffiths je Svet obvestil o zaenkrat povsem neuspešnih političnih prizadevanjih OZN za diplomatsko rešitev konflikta.
Svet za zunanje zadeve je v razpravi o Rogu Afrike in Rdečem morju poudaril potrebo po krepitvi aktivnega angažmaja EU, predvsem z namenom spodbujanja regionalnega sodelovanja. Vojaki spopadi, teroristični napadi in geo-politične napetosti so prisotne praktično v vseh državah širše regije Roga Afrike – v razpadajoči somalski državi, Eritreji, Etiopiji, Djibutiju, Sudanu, Južnem Sudanu, Keniji in na drugi strani Rdečega morja v Jemnu in Saudski Arabiji. Seveda svet ni ponudil konkretnih rešitev, ampak je poudaril pomen pomorske varnosti, gospodarskega razvoja in migracij ter se dogovoril za krepitev diplomatskega povezovanja z glavnimi akterji v regiji.
V kratki razpravi je Svet obravnaval Jordanijo, ki igra pomembno vlogo v regiji. Jordanijo so pred kratkim zajeli protesti zaradi slabe ekonomske situacije v državi. To je lahko zelo zaskrbljujoče, saj je bila doslej Jordanija najbolj stabilna država na Bližnjem Vzhodu. Stanje pa je pred kratkim postalo zaskrbljujoče, saj so množični protesti precej spominjali na podobne ljudske izbruhe nezadovoljstva, ki so leta 2013 pripeljali do t.i. arabske pomladi. Posledica arabske pomladi pa so vojaški spopadi v Libiji, Siriji, Jemnu in Iraku, ki trajajo še danes, ter nasilno zatrti protesti v Egiptu, Bahreinu in Saudski Arabiji.
Logar se je včeraj v Haagu udeležil še izrednega zasedanja držav podpisnic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja. Do sklica zasedanja je prišlo zaradi večkratne uporabe kemičnega orožja od leta 2012 dalje, in sicer v Iraku, Maleziji, Siriji in Združenem kraljestvu, tako s strani državnih kot ne-državnih akterjev. Pobudnice izrednega zasedanja konference je pisno podprlo 90 držav pogodbenic, med katerimi je tudi Slovenija.
Cilj konference je potrditev globalne prepovedi uporabe kemičnega orožja ter postopno oblikovanje mehanizma oz. ukrepov za pripis krivde storilcem. Pri tem bo zelo zanimivo spremljati, koga bodo kaznovali, če se izkaže, da so sirski islamistični uporniki za kemične napade uporabljali evropske surovine, ki so jih uvozili prek Turčije. Prav tako bo zanimivo spremljati razplet in morebitne kazni v primeru Skripal.
V nedeljo so namreč nekateri angleški mediji poročali, da nameravajo oblasti v Londonu za skupno ceno blizu milijona funtov (približno 1.134.000 evrov) odkupiti stanovanji zastrupljenega Skripala in poicista, ki mu je prvi pomagal in se prav tako okužil. Je morda britanska vlada s tem načrtovanim odkupom posredno nakazala, da v afero Skripal le niso bili vmešani Rusi, ampak kar njene lastne tajne službe?