S spletnega portala ‘Varni na internetu’ znova opozarjajo na lažne oglase in lažne spletne strani. Lažni oglasi se tokrat posvečajo ‘čudežnim’ zdravilom, lažne spletne strani pa oponašajo resnične portale medijev, državnih organov, pošte in dostavnih podjetij ter tudi lekarn.

Simbolična fotografija neznanih tablet (foto: pxhere.com)

Po slovenskem spletu znova krožijo razni oglasi za ‘čudežno’ kremo, rastlino ali zdravilo, ki obljublja takojšnje rezultate. V teh navidezno resničnih oglasih velikokrat nastopa kakšen znan slovenski zdravnik, zraven je pogosto tudi njegova fotografija in domnevna izjava, v kateri seveda močno hvali zdravilo in ga priporoča vsem. Tako se ponujajo tudi zdravila, ki se izdajajo izključno na recept, čeprav prodaja zdravil na recept ni dovoljena.

Prav tako slovenski zdravniki zdravil sploh ne smejo oglaševati. V resnici poteka poskus spletne prevare, ki se začne tako, da kriminalci postavijo lažno spletno lekarno, enako kot na primer lažno spletno trgovino. Nato v oglasih in na sami strani zlorabijo imena in fotografije zdravnikov (ali drugih zelo znanih oseb), da bi vse skupaj delovalo še bolj privlačno. Ker je uporaba umetne inteligence vse bolj pogosta, vse deluje zelo resnično.

Če kdo nasede in domnevnim lekarnarjem nakaže denar za nakup ‘zdravil’, se lahko hitro znajde v velikih težavah. Če ne dobi naročenega blaga, je namreč najbrž še bolje, kot če bi ga dobil. »Če paket dejansko prejmeš, ne veš, kaj res v njem – takšni izdelki lahko vsebujejo neznane ali nevarne snovi. Po domače: ne veš, kaj vnašaš v svoje telo,« so o nevarnostih konzumiranja povsem neznanih snovi dejali s portala ‘Varni na internetu’.

Dodali so, da se je potrebno glede zdravil zmeraj posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Lažne spletne lekarne pa se lahko umeščajo tudi v drugo vrsto spletnih prevar in sicer med lažne spletne strani, katere oponašajo resnične portale medijev, državnih organov, pošte in dostavnih podjetij. Takšna lažna spletna mesta se vzpostavljajo za krajo podatkov in zvabljanje v različne spletne prevare, kot so lažne kripto sheme.

»Zato bodite pozorni, če spletna stran, ki jo poznate, nenadoma zahteva vpis kreditne kartice, izpolnitev lažnega CAPTCHA obrazca ali pa vas na strani pričakajo šokantne novice in oglasi. Takšne nenavadne ali sumljive vsebine vedno dodatno preverite pri drugih zanesljivih virih informacij,« so še priporočili s portala Varni na internetu, oz. z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, ki skrbi za ta portal.

Predvsem pa je potrebno vedno preverjati (npr. prek spletnega orodja whois.domaintools.com), če je bila neka sumljiva domena zakupljena šele pred kratkim, kar je običajno zanesljiv pokazatelj, da gre za lažno stran.