Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je posredoval podatke Komisije EU in Urada EU za intelektualno lastnino, po katerih je bilo leta 2022 v EU skupno zaseženih okrog 86 milijonov ponarejenih predmetov, njihova skupna vrednost pa je presegla 2 milijardi evrov.
Italijanska finančna stražnika in svež primer ta teden zaplenjenih ponarejenih parfumov (foto: FB Guardia di Finanza)
Podatke Komisije EU in Urada EU za intelektualno lastnino za leto 2022 enajst mesecev kasneje zagotovo ne moremo jemati kot najnovejše ali kot sveže, vseeno pa so zelo zgovorni. Tako na primer kažejo, da je bilo lani pet najpogosteje zaseženih izdelkov na zunanjih mejah in na notranjem trgu EU igre, embalažni material, igrače, cigarete ter posneti CD-ji in DVD-ji. Teh pet skupin je skupaj predstavljalo več kot 72 %odstotkov vsega zaseženega ponarejenega blaga.
“Medtem ko se je število izdelkov, ki so bili leta 2022 zaseženi na meji EU, v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 43 %, se je njihova vrednost v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 11 %, saj je bilo zaseženih več izdelkov z višjo domačo maloprodajno vrednostjo kot v prejšnjem letu. Kar zadeva zasege na notranjem trgu, so policija in organi za nadzor trga zasegli več ponarejenega blaga kot leta 2021 (povečanje za skoraj 26 %).
Vrednost tega blaga se je zmanjšala zaradi večjega deleža zadržanih artiklov, ki pripadajo cenejšim kategorijam izdelkov,” so pojasnili z Urada RS za intelektualno lastnino, od koder so posredovali podatke Komisije EU in Urada EU za intelektualno lastnino. Poročilo temelji na podatkih policijskih, carinskih in organov za nadzor trga iz držav članic EU, Generalnega direktorata Komisije EU za obdavčenje in carinsko unijo ter Urada EU za intelektualno lastnino.
Ni presenečenje, da je Kitajska še naprej glavna država izvora večine ponarejene robe, sledita pa ji Turčija, iz katere je bilo največ zaseženih oblačil ter Hongkong (ki je sicer del Kitajske s posebnim statusom), od koder prihaja največ zaseženih dodatkov za mobilne telefone. Opazili so, da se kršitelji poskušajo izogniti zasegom tako, da poceni embalažni material pošiljajo ločeno od dragocenega blaga, oboje pa nato ‘sestavijo’ v EU.
Zanimiv pa je predvsem podatek, da so več kot 96 % vseh ponarejenih predmetov, ki so bili lani zaseženi v EU, zaplenili v 10 v desetih državah članicah – Italiji, Franciji, Nizozemski, Bolgariji, Nemčiji, Litvi, Španiji, Madžarski, Grčiji in Portugalski. Posebej je izstopala Italija, kjer so zasegli saj več kot polovico skupnega števila ponarejenih predmetov in več kot 33 % glede na ocenjeno vrednost.