Potem, ko se poslanci Evropskega parlamenta ta teden obtožili grško vlado številnih resnih kršitev pravnega reda in skupnih evropskih vrednot, so se posvetili še kršitvam temeljnih človekovih pravic v državah izven EU. Tokrat so posebej omenili Iran, Belorusijo, Nigerijo in ponovno tudi Venezuelo.
Predsednik Venezuele Nicolas Maduro se ne bo zlepa odpovedal oblasti (foto: FB Gobierno de Venezuela)
Poslanci Parlamenta EU se vsak začetek mesca posvetijo kršitvam človekovih pravic. Tokrat so izglasovali, da mora Belorusija takoj izpustiti politične zapornike ter končati z vsemi kršitvami človekovih pravic. Iran so pozvali, naj preneha z usmrtitvami protestnikov in naj odpravi smrtno kazen. Od oblasti Nigerije zahtevajo neodvisno preiskavo pobojev civilistov v osrednji zvezni državi Platea, kjer prihaja do spopadov med živinorejci in poljedelci.
Parlamentarci pa so se lotili tudi bližnjih predsedniških volitev v Venezueli. Kot je bilo moč pričakovati, tam vlada socialističnega predsednika Nicolasa Madura ne misli prepustiti oblasti prav nikomur. Zato se je opozicijske predsedniške kandidatke Maríe Corine Machado poskusilo (že drugič) rešiti tako, da jo je Vrhovno pravosodno sodišče junija lani enostavno diskvalificiralo kot kandidatko in ji za 15 let prepovedalo opravljanje javnih funkcij.
V odgovor so evro-parlamentarci razglasili, da je ta odločitev sodišča nelegalna, da mora biti María Corina Machado upravičena kandidirati na volitvah in da mora Madurov režim spoštovati dogovor z Barbadosa o poštenih in svobodnih volitvah. Opozorili so, da EU ne bo priznala rezultatov volitev, če María Corina Machado ne bo smela smela kandidirati. Poleg tega so že sedaj pozvali k nadaljnjim sankcijam proti sedanjim oblastem Venezuele.
Sicer je venezuelska vlada lani decembra sprožila tudi novo mednarodno krizo, ko je izpeljala povsem nepotreben ljudski referendum, v katerem so volivci z 96-odstotno večino zahtevali priključitev pokrajine Essequibo. Ta namreč pokrajina zajema skoraj tri četrtine sosednje države Gvajane. Spor, ki je zapuščina kolonialnih časov, pa naj bi po zadnjih vesteh vseeno reševali prek diplomatskih kanalov, kar bo že vsaj četrtič v zadnjih 180 letih.