V Parizu je včeraj potekalo zgodovinsko zasedanje, saj je bilo govora o redefeniranju mednarodnega sistema merskih enot (SI). Mednarodni merski sistem enot SI bo doživel spremembe glede štirih enot, in sicer kilograma, ampera, kelvina in mola.

Replika valja s prototipom kilograma (foto: Japs88/sl.wikipedia.org)

Z namenom, da bi navdihnili inovacije, ki temeljijo na meritvah, so svetovni znanstveniki v zadnjih 20-ih letih izvedli gromozansko delo, ki omogoča, da se bodo preko naravnih konstant opredelile še preostale štiri enote, ki se uporabljajo za merjenje mase, električnega toka, temperature in množine snovi. Te konstante so osnova uveljavljenih sodobnih znanstvenih principov in načel ter so hrbtenica našega vse bolj razširjenega poznavanja naravnih zakonov.

Odslej bodo prvič vse osnovne enote opredeljene z naravnimi konstantami in ne s fizičnimi predmeti. Sprememba bo pomenila konec uporabe fizičnih artefaktov, kot je valj iz platine in iridija, imenovan Mednarodni prototip kilograma ali prakilogram, ki je edini predmet na svetu z maso natančno en kilogram. To bo ena od največjih sprememb Mednarodnega sistema enot (SI) od njegovega sprejetja leta 1875 in bo omogočala natančna merjenja kjerkoli v vesolju.

Enotne definicije merskih enot zagotavljajo, da so vsakodnevni koncepti merjenja dosledno primerljivi po celem svetu. Tako kot so za hišo pomembni trdni temelji, so za napredek tehnologije in znanosti potrebne zanesljive definicije skupnih enot. Povprečen državljan se niti ne zaveda, da potrebujemo ogromno število natančnih meritev, ki omogočajo sodobno vsakdanje življenje.

Na primer, vsaka komponenta čipa za pametni telefon, pomnilnik, merilnik pospeška, mikrofon ali optika kamere je odvisna od infrastrukture natančno izmerjenih materialov, orodij in postopkov, ki temeljijo na preskušenih znanstvenih načelih, ki skupaj, zagotavljajo, da lahko zanesljivo opravljamo klice, pošiljamo sporočila, dostopamo do interneta in uporabljamo navigacijo.