Z Evropskega parlamenta je prišla zanimiva ugotovitev o potrebi po novih pravilih EU, da digitalne platforme ne bi povzročale zasvojenosti, sploh med mladimi. Zgodba ni tako nedolžna, kot se morda komu zdi, saj se ob zasvojenosti s spletom pojavljajo tudi simptomi abstinenčne krize – podobno kot pri alkoholikih in narkomanih.
Vsak lahko zase preveri, ali je zasvojen, oz. koliko ur mu uspe zdržati brez spleta (foto: pxhere.com)
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov pri Evropskem parlamentu je sprejel osnutek poročila, v katerem se opozarja na zasvojljivost nekaterih digitalnih storitev, kot so spletne igre, družbeni mediji, pretočne storitve in spletne tržnice. Parlamentarci so ugotovili, da nekatere spletne storitve načrtno izkoriščajo ranljivosti ljudi, da bi pritegnile njihovo pozornost in jih seveda izrabile za lasten zaslužek.
»Problematična uporaba pametnih telefonov že v mladosti vpliva na razpon pozornosti in razvoj možganov. To je eden izmed izzivov našega časa. Če ne bomo posredovali zdaj, bo to imelo ogromen vpliv na prihodnje generacije. Za zaščito našega zdravja že imamo stroga zdravstvena in varnostna pravila za hrano, alkohol in tobak. EU se mora zdaj lotiti oblikovanja, ki povzroča odvisnost,« je ob tem povedala poročevalka Kim Van Sparrentak.
Sicer se je obregnila predvsem ob dizajn, a gre za precej bolj kompleksno področje. Zasvojljiva zasnova spletnih medijev lahko povzroči fizično, psihološko in materialno škodo (izguba koncentracije in kognitivnih sposobnosti, izgorelost, stres, depresija, omejena telesna aktivnost), pa tudi klasično obliko zasvojenosti z jasnimi simptomi abstinenčne krize – podobno kot pri alkoholikih in narkomanih.
Parlamentarci so še posebej zaskrbljeni zaradi vpliva digitalne zasvojenosti na otroke in mladostnike, saj so slednji tudi najbolj ranljivi. Zato bi morala Evropska komisija dobro preučiti in prepovedati škodljive spletne tehnike, ki niso zajete v Direktivi o nepošteni poslovni praksi (npr. neskončno drsenje, privzeto samodejno predvajanje, nenehna obvestila o prejemu potiska in branja).
»Komisija bi morala predlagati digitalno ‘pravico do nemotenja’ in oblikovati seznam dobrih oblikovalskih praks, kot so: ‘premisli, preden deliš’; privzeti izklop obvestil; kronološki viri; način sivine; opozorila ali samodejna zaklepanja po vnaprej nastavljenem času uporabe (zlasti za mladoletne osebe); povzetki skupnega časa zaslona. Izobraževalne smernice in kampanje za ozaveščanje pa bi morale spodbujati strategije samonadzora,« so še dodali v sporočilu za javnost.