V trboveljskem Katapultu je potekal prvi ‘Slovenski VC Forum’. Tam so se ključni slovenski investitorji tveganega kapitala in drugi najpomembnejši deležniki slovenskega startup ekosistema seznanili z najnovejšimi trendi pri investiranju tveganega kapitala, primerjali so slovenski ekosistem z mednarodnimi ekosistemi ter se posvetili iskanju rešitev za izboljšanje trenutnega stanja slovenskega startup ekosistema.

Zanimanje za ta forum je bilo v slovenskih poslovnih krogih  kar precejšnje (foto: Spirit Slovenija)

Na prvem Slovenskem VC Forumu, ki je v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult pritegnil veliko zanimanja, je poleg drugih vsebin kar 13 slovenskih investitorjev tveganega kapitala predstavilo svoje dosedanje dosežke ter načrte in pričakovanja za bodočnost. Z Javne agencije Spirit Slovenija so poudarili, da se sektor tveganega kapitala pri nas razvija zelo dinamično, saj se močno krepijo ponudba kapitala ter število izvedenih in načrtovanih investicij v državi.

»Sektor bi se lahko z uvedbo davčnih olajšav za zasebne vlagatelje in ustrezno pokojninsko reformo, ki bi omogočila večjo vlogo pokojninskih skladov pri investiranju v sklade tveganega kapitala, še močneje okrepil,« pravijo na javni agenciji, s katere je vodja nacionalne kontaktne točke z Evropskim svetom za inovacije (EIC) Igor Milek na forumu spregovoril o področju nepovratnih sredstev in investicijah skozi prizmo delovanja EIC.

Spomnil je, da sta slovenski startup podjetji Biosistemika d.o.o. in ReCatalyst d.o.o. v zadnjih dveh letih pridobila skupaj 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev, leta 2020 pa sta startupa PlanetCare in MyCol skupno prejela 2,7 milijona evrov. Možnosti za financiranje je sicer ogromno, saj je v programih EIC letno na voljo več kot 1,5 milijarde evrov, a je obenem pri tem tudi konkurenca iz celotne EU zelo ostra.

Sicer naj bi bila 41 evri investicij tveganega kapitala na prebivalca Slovenija na repu evropskih držav, prav tako je v Sloveniji na milijon prebivalcev le 238 startupov, medtem ko  evropsko povprečje znaša 550 startupov. Če pa se prišteje tudi podjetja slovenskih državljanov s sedežem v tujini, se podoba precej izboljša. Mnogi Slovenci namreč zaradi slovenske birokracije raje ustanavljajo podjetja v tujini.