Planinska zveza Slovenije je tudi letos ob začetku zimske planinske sezone pripravila posebno novinarsko konferenco na terenu. Na Pokljuki so tako včeraj strokovnjaki opozorili na vse pasti obiskovanja gorskega sveta v zimskem času in ponovno pojasnili, da je v izogib tem nevarnostim potrebno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje izkušenj in pravilna uporaba ustrezne opreme.

Izkušen strokovnjak PZS, inštruktor in reševalec Matjaž Šerkezi z vso nujno potrebno opremo (foto: Manca Ogrin/PZS)

Na novinarski konferenci na Pokljuki so predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS) kot vsako leto spomnili, da se pozimi v gore odhaja obveščeno, odgovorno, spoštljivo, postopno in s sprejemanjem pravih odločitev. Zato so najprej posredovali informacijo, da je po zadnjih podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) nevarnost proženja snežnih plazov pravkar tretje stopnje (po evropski petstopenjski lestvici) – torej že zelo resna.

»Nižje je veliko zapadlega listja, ki se je z veliko količino padavin spremenil v kašo in je nevaren za zdrs. V naslednjih dneh se bodo snežne in plazovne razmere burno spreminjale in svetujemo redno spremljanje in upoštevanje priporočil. Če je tretja stopnja nevarnosti, odsvetujemo obisk takšnih območij, pri drugi stopnji pa velja velika previdnost,« pa je še pojasnil strokovni sodelavec PZS, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Za obisk gora pozimi je nujna popolna zimska oprema (cepin, dereze in čelada), ki jo je potrebno znati uporabljati, v visokogorju pa tudi plazovni trojček. Poleg tega je potrebno dnevno preverjati snežne razmere in informacije o obratovanju koč ter uporabljati sončna očala, zimska oblačila in obutev, zemljevid, čelno svetilko, telefon s polnimi baterijami ter alufolijo oz. veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo.

Na Pokljuki so omenili še primerno obnašanje planincev do narave in do živali, spomnili na odpadke ter na dejstvo, da alkohol ne sodi v gore. Generalni sekretar PZS Damjan Omerzu je dodal, da nič ni narobe, če se sredi obiska gora nenadoma odločimo, da tura ni več varna, zato se obrnemo in se vrnemo v dolino. Lahko bi ga dopolnili, da marsikdo poskuša splezati na Everest, a samo tisti, ki pridejo živi nazaj v bazni tabor, se lahko potem hvalijo s tem.