Turška državna volilna komisija je sporočila, da je dosedanji predsednik Recep Erdogan dobil predsedniške volitve in sicer naj bi že v prvem krogu zbral 52,55 odstotka glasov volivcev. Tudi njegova stranka AKP je dobila 42,5 glasov, v koaliciji skupaj z nacionalistično stranko MHP pa prek 53% glasov. Vendar vsi ostali opozarjajo na številne nepravilnosti pri glasovanju, kar je bilo tudi moč pričakovati.  

V evropskih medijih so se že pojavile primerjave med Erdoganovim in Hitlerjevim načinom prevzetja popolne oblasti v državi (foto: flickr.com).     

Nepravilnosti so se dogajale že med kampanijo in so segale od umorov političnih nasprotnikov Erdogana do organiziranih napadov na prokurdsko stratno HDP (ki je sicer na volitvah vseeno zbrala več ko 10%, pa čeprav je njen vodja Demitras v zaporu). Med samimi volitvami naj bi praktično po celi državi zabeležili ponarejanje glasovnic, vdore v volilne skrinje in  oboroženega preprečevanja obiskov volišč.

“Turčija je dala svetu lekcijo iz demokracije,” pa je v nočnem govoru ob proslavil svoje zmage ocenil Erdogan. Najbrž ni noben resen političen analitik niti slučajno pomislil, da bi lahko Recep te volitve izgubil. Pred kratkim si je namreč prilagodil zakonodajo, po kateri bo imel sedaj predsednik še precej več moči, ukinja pa se položaj prvega ministra. Erdogan je že doslej imel aboslutno moč v državi, v kateri od poskusa državnega udara leta 2016 veljajo izredne razmere. Sedaj pa si je zlepa in zgrda zagotovil še dodatno varovalko, da se to ne bi spremenilo.

Ves kontekst zadnjih turških volitev potrjuje splošno oceno, da je Erdogan neizprosen islamistični diktator v ponarejeni demokratični preobleki. O temu pričajo tudi nasilno zatrtje protestov na trgu Takism leta 2013, etnično nasilje nad Kurdi in drugimi političnimi nasprotniki, podora Islamski državi in drugim skrajnim islamističnim skupinam v Siriji, vojaško posredovanje ter okupacija delov sosednjih držav Cipra, Sirije in Iraka, grožnje EU z novim begunskim valom, nenehne vojaške in tertorialne provokacije do Grčije, nasilne zahteve po morski ekonomski coni vse do JV obal Cipra ter vmešavanje v notranje zadeve balkanskih držav, držav EU, Zalivskih držav, Egipta, Izraela in celo Kitajske. 

Medtem pa se je turška ekonomija znašla na robu kolapsa. Turška valuta lira je letos devalvirala že za 18 %, agencije Moody’s, Standard & Poor’s in Fitch pa redno nižajo že tako nizke ocene o državi. “Bog daj, po 24. juniju (volitvah) bomo pripravili operacijo tudi proti Moodysu,” je pred nekaj dnevi Erdogan že napadel svojega naslednjega sovražnika.