Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Matevž Šalehar, frontman skupine Hamo & Tribute 2 Love

EKSKLUZIVNO: Matevž Šalehar, frontman skupine Hamo & Tribute 2 Love

Avtor: Spletno Uredništvo

Skupina Hamo & Tribute 2 Love je trenutno en bolj vročih slovenskih rokerskih bendov. Spomladi je luč sveta ugledal hit Ona gre, bili so nominirani za izvajalce leta in za lanski album leta, čez poletje pa bodo nastopili na vseh pomembnejših glasbenih festivalih po državi. Skupina je ime dobila po nadimku Matevža Šaleharja – Hama, ki je obenem pevec in kitarist, ali rokersko povedano frontman skupine. In seveda je Hamo prava oseba za pogovor o bendu, glasbi, sceni…

HT2L fotoMarkoAlpner 2

Hamo & Tribute 2 love (foto: Marko Alpner)

 

Skupina Hamo & Tribute 2 Love je lani nastopila na 46 koncertih, letošnje poletje pa so prav tako polno zasedeni. Nekaj koncertnih datumov sicer je že za nami, vendar ni moč spregledati, da je ‘tour’ lepo geografsko razporejen, saj skupina ne bo zaobšla nobene slovenske regije: 22.6. – Festival Lent, Maribor, 23.6. – GorA RockA, Prapetno brdo, 29.6. – BierGarten festival, Ljubljana, 30.6. – Vikend športa in zabave, Žiri, 7.7. – KKŠ SummerBreak, Ravne na Koroškem, 14.7. – Pivo in Cvetje, Laško, 20.7. – Kranfest, Kranj, 4.8. – CASTLE, Kolpa music festival, Fara, Kostel in 18.8. – MotorCity festival, Tolmin. Poleg tega pa bo 11. julija Matevž Šalehar Hamo v Kopru na festivalu Poletje z biseri predstavil še skupni projekt z Rudijem Bučarjem. Predvsem je opazno, da boste sodelovali na praktično vseh največjih glasbenih dogodkih poletja. Matevž, kakšen je vaš kometnar in ali ta pester program še drži? 

“Kaj naj rečem, imamo se fajn, čeprav je kar naporno. Letošnje poletje je res polno koncertnih nastopov. Prisotni bomo na veliko festivalih, kar je super, saj se lahko predstavimo večji množici ljudi. Vse torej zaenkrat funkcionira, kot bi moralo. Tudi v juliju bomo precej skakali naokrog, v programu pa manjka le to, da se na začetku avgusta vračamo v Ljubljano, kjer bomo že 1. avgusta otvorili tradicionalni Trnfest. Edino na dopust pa letos ne bomo prav veliko hodili”.  

Pred kratkim ste bili Hamo & Tribute 2 love nominirani kar v dveh kategorijah izbora Akademije Zlata piščal. Kjub lanski zmagi v kategoriji ‘Izvajalec leta’ ste bili tudi letos ponovno nominirani v tej kategoriji, poleg tega pa ste si prislužili še nominacijo v kategoriji ‘Album leta’, torej za lani izdani album ‘3p’, ki ga hvalijo tako kritiki kot tudi poslušalci. Ste pričakovali kaj podobnega?

“Pravzaprav ne. Bili smo kar presenečeni, da smo bili sploh spet nominirani v kategoriji za izvajalca leta. Nismo računali, da bi letos lahko kaj dobili. Bili pa smo prisotni na podelitvi in prepričan sem, da so šle nagrade v prave roke. Mladi kot so Koala Vice, MRFY, Zala in Gašper, so se resnično izkazali. Seveda je za prihodnost slovenske glasbe super, da so nagrade dobili ‘mladiči’, ne pa spet mi starejši. To pomeni, da mladi dobro delajo in verjamem, da jim bo ta nagrada prava motivacija, da tako dobro tudi nadaljujejo.”  

HT2L podelitev 2

Člani skupine Hamo & Tribute 2 love ste skupaj dvanajst let. Čeprav se po eni strani zdi, da ste se kar pozno ustanovili skupino, pa ste po drugi strani tedaj očitno že točno vedeli, kaj želite.

“Drži. Pred tem smo vsi nabirali kilometre v drugih bendih. Pravzaprav smo delali napake v drugih bendih in ko smo se potem dobili, smo že vedeli, kaj ne smemo ponavljat. Bistveno je bilo to, da smo se distancirali od ideje, da želelimo v prvi vrsti ugajati publiki, ampak da smo predvsem želeli ustvarjati glasbo oziroma producirati material, ki bo nam samim všeč. Ta formula se je dolgoročno izkazala za najboljšo. Sedaj res uživamo na odru, posledično pa uživa tudi naša publika pod odrom. Tega prej res nismo najvolje razumeli, mogoče smo se prej res preveč trudili, da bi bila naša glasba všečna občinstvu.” 

Omenili ste druge skupine, za katere ste člani Hamo & Tribute 2 Love igrali v preteklosti, pred nastankom benda. Ali lahko na hitro obnovite, kdo od vaše sedanje zasedbe je bil kje, oziroma kdo je igral za koga?

“Naš bobnar Martin Janežič – Buco je bil pri Big Foot Mami in skupini Saussages, sodeloval s številnimi drugimi, tudi s Siddharto. Basist Uroš Škerl Kramberger je igral pri Perotu Lovšinu in celo pri Pankrtih (čeprav ni v sorodstvu z basistom Pankrtov Borisom Krambergerjem – op. avtorja), kitarist Peter Dekleva je bil pri Srečni mladini, Bilbi, Guštiju, Društvo mrtvih pesnikov in še marsikje, jaz sem bil prej pri Babewatch in Mojo Hand-u, vmes sem celo zamenjal Benča pri Mladih levih, medtem ko bi za klaviaturista Denis Horvata prej našteli, kje doslej še ni igral….” 

Ker ste doslej v 12-letni karieri skupine izdali le štiri albume, pomeni, da ne ‘štancate za zaslužek’, ampak, da ustvarjate kakovostno glasbo. Če so številke pozitivne, fansi zadovoljni in kritike pozitivne, potem ste zagotovo na pravi poti.

“Stvar deluje, ker so pač fantje s srcem pri stvari. Nočemo slediti nekim trendom, ampak smo bolj obesedni s tem, da bomo izumili kaj novega.” 

Izdali ste tri studijske albume – ‘Dve’ (2013), ‘Pol’ (na CD-ju kot Pol S,2015) in ‘3p’ (2017), vaš prvi album – The Bootleg (2009), pa je bil posnet v živo. Vsi ti glasbeni produkti so nastali na neparna leta. Ali lahko torej v prihodnjem letu 2019 pričakujemo tudi vaš nov album, ko sicer mineva tudi okrogla obletnica vašega prvega albuma? 

“Absolutno. Precej snemalnega materiala že imamo. Nekaj se ga sedaj polira, nekaj se še nadgrajuje, tako da pričkujemo nov studijski album za naslednjo pomlad. Imamo sicer tudi nekaj idej o novem albumu v živo, a je za to še prezgodaj. Pri našem prvem albumu Bootleg, ki mu jaz mu pravim kar pred-album, smo namreč imeli dobro zamisel, ki bi bila danes, ko je snamalna tehnologja precej napredovala, še bolje izvedljiva: občinstvo poleg vstopnice dobi USB ključke, nakar so po koncertu izmenjamo posnetke. Oni dobijo naše posnetke in fotografije, mi pa njiihove in iz tega materiala naredimo spot oziroma jih uporabimo za album v živo.”  

Nekoč so za ‘bootlege’ oz. piratske posnetke uporabljali skrite magnetofone ali kasetofone, danes je vsa video in audio tehnologija na voljo v pametnih telefonih, katerih posnetki pa so tudi precej bolj kakovostni. Kakšen je vaš pogled na to, glasbeniki naj bi se namreč preživljali z avtorskimi pravicami?

“Sam sem sicer proti temu, da se med koncerti karkoli snema, na primer s telefončki, saj me kot glasbnika precej moti tudi to, da se potem med koncertom ljudje bolj posvečaju telefončkom, kot pa sami glasbi.”

HT2L koncerti

Kaj pa se je po vašem menenju najbolj spremenilo na slovenski glasbeni sceni, pa ne l ev zadnjih dvanajstih letih, odkar ste skupaj kot Hamo & Tribute 2 love, ampak odkar ste začeli s prvimi glasbenimi koraki?

“Če potegnem črto čez zadnjih 25 let, odkar jaz skačem po odrih – ko se je Slovenija osamosvojila, si lahko igral, kjer si hotel. Večnima nikjer ni bilo vstopnine, mapak se je vsa ta ‘kultura’ napajala iz prodaje za šanki. Potem se je na neki točki to zalomilo, šanki niso mogli več preživljat scene. Veliko placev je takrat izumrlo. V zadnjih desetih letih pa se je spet vrnila rešitev v obliki vstopnic. Prek cene vstopnice se tudi dejansko da določit prav vrednost benda, oziroma se tako nagrajuje tiste skupine, ki na koncertih naredijo nekaj več. Tudi vzgoja občinstva je boljša, oziroma občinstvo bolj ceni koncert, za katerega plača vstopnico.” 

Torej klasična ekonomska enačba o ponudbi in povpraševanju dolgoročno deluje tudi v glasbi?

“Ne lev  glasbi, to povsod deluje. In sam tudi mislim, da je bolje tako in ne kot nekoč, ko si zbral v skupini nekaj izkušenih glasbenikov, postavil ceno nastopa na 1500 evrov, potem pa te je prišlo gledat 6 ljudi. Če je bila cena vstopnice 10 evrov, si bil torej vreden 60 evrov in ne 1500. Sicer se je danes za mlade bende, ki še nimajo veliko publike, težje prebiti v vrh, a se je zadnje čase publika navadila tudi hodit gledat te perspektivne bende. Nekoč so prosili organizatorje za 300 evrov, da so igrali, danes si morajo denar prislužiti sami in občutek je povsem drugačen.”

Če se za konec vrneva k vašim koreninam. Veljate za rock-blues bend, ampak verjetno je težko reči, da je bil določen glasbenik ali skupina edini vzornik Hamo & Tribute 2 Love. Verjetno je vsak od vas nekaj prispeval v skupni kotel?

“Ja, v osnovi gre za blues. A je tega bluesa toliko, da je težko govoriti o enem vplivu. Vsak je v bend prinesel nekaj svojega, vsak je prišel s svojo muziko in s svojimi izušnjami. Vsekakor poskušamo vse to spravit skupaj v neko ‘sonično harmonijo’ in to nam kar dobro uspeva. Pogosto tudi spreminjamo barvo svojega inšturmenta glede na komad. Po svoje smo prav zaradi tega drugačni od ostalih, saj je tudi vsak naš koncert malce drugačen. Tako nam ni dolgčas in tudi našim poslušalcem potem ni dolgčas.”   

 

 

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.