Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Igor Novel in kam pluje portoroški turizem

EKSKLUZIVNO: Igor Novel in kam pluje portoroški turizem

Avtor: Spletno Uredništvo

Magister Igor Novel je direktor turističnega združenja Portorož, pomemben člen vrha Slovenske Turistične organizacije, predavatelj na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem in tudi predsednik Namizno-teniškega kluba Arrigoni Izola. Obširen pogovor je tekel pretežno o turizmu na lokalnem in širšem državnem nivoju, razkril pa je marsikaj zanimivega.  

dsc igor 4

 

Ker sta Portorož in kar celotna občina Piran ena najpomembnejših točk slovenskega turizma, imate zagotovo dober vpogled na napore oziroma dejavnosti Slovenske turistične organizacije (STO) za promocijo Slovenije v zadnjih letih v tujini – akcije I FEEL Slovenia, Slovenia Green. Kako ocenjujete ta vložen trud, ali je začrtana pot pravilna – tudi glede na rezultate, ki jih zaznavate na lokalni ravni?

“Kar se tiče aktivnosti Slovenske turistične oganizacije, se vidi, da so bolj aktivni zadnja leta. Skupaj z njimi pa smo tudi mi na lokalnem nivju bolj aktivni. Če hočeš biti učinkovit v promociji, mora biti neka nacionalna raven delovanja, ki se preliva na raven destinacij in nato na aktersko raven, torej na hotelirje, restavracije… To mora biti povezana nit. Sam sem vključen v dejanosti STO-ja, sem v strokovnem svetu in tam nam predstvljajo različne programe, zato lahko sovplivam na določene odločitve. Mogoče ne na samo akcijsko strategijo, ampak na konkretne dele. Tu se tudi vidi naš impulz, oziroma naše želje in zahteve, da gremo v smer, v katero STO v preteklosti ni šel in sicer je to podpora specifičnih mednarodnih prireditev, kot sta na primer športni prireditvi kolesarska dirka po Sloveni in triatlon Ironman… To je sedaj zapisano tudi v strategiji STO, nekaj podobnega pa že nekaj let izvajajo sosedi Hrvati in njihova Hrvastka turistička zajednica. To se lepo vidi prav v Istri, kjer je veliko dogodkov, podprtih s strani nacionalne turistične organizacije.”  

 Ali se povečanje prepoznavnosti kot turistične destinacije kaže skozi trajnostno rast – s krepitvijo prihodov in prenočitev čez vse leto (365 dni slovenskega turizma)?

“Rast nočitev je odvisna od več elementov in okoliščin. Svoj delež zaslug za porast ima STO, svoj delež pa naredimo tudi mi na destinaciji. Seveda porasta ne bi bilo, če ne bi bilo kakovostne storitve – če nekam prideš enkrat in če si razočaran, ne prideš tam nikoli več, poleg tega pa to poveš še devetim drugim. To je dejstvo. V naši destinaciji preko anket merimo zadovoljstvo gostov in imamo visoko stopnjo zadovoljstva. Ni pa vse v nočitvah in v porstu nočitev. V poletni sezoni imamo na primer v Portorožu polne kapacitete in potem je nemogoče zabeležit na primer deset odstotno rast, kot v drugih slovenskih destinacijah. Mi pravzaprav letos glede števila nočitev nimamo rasti, saj smo v prvih šestih mesecih smo na 100 odstotkih. Vendar pa lahko zagotovim, da imamo rast v prihodkih in sicer se  bodo prihodki od nočitev povečali za deset odstotkov.”  port 2

Z enakim obsegom dela boste torej v Portorožu zaslužili več, kar se že navezuje na naslednje vprašanje. Kako kaže glede povečanja porabe s podaljšanjem povprečne dobe bivanja in krepitvijo produktov z višjo dodano vrednostjo, kako uspešni smo po vašem mnenju glede tega na državnem nivoju? Kateri so ti produkti z dodano vrednostjo?

“Slovenija ima veliko produktov z dodano vrednostjo. Trenutno so v ospredju glampingi in zeleni turizem, kjer se dosega izredno dobre cene. Glamping združuje glamor in kamping, po Sloveniji pa je že več kot deset različnih kampov. Imamo na primer medeni glamping – hiška je narejena kot panj, gost dobi masažo iz medu, kopelv v medu… Po drugi strani pa imamo veliko produktov z dodano vrednostjo, ki jih še ne znamo tržit. Luksuzno, petzvednično doživetje je tudi takšno doživetje, da ga je gost tudi pripravljen plačati. Če pri nas neko zelo dobro večerjo prodajamo za 50 evrov, v tujini pa enako za 150, to pomeni, da mi še ne sodimo v ta luksuzna doživetja. Marsikje imamo zelo dobro razmerje glede tega, kaj gost plača in kaj potem tudi dobi, zato bi za določne stvari lahko še malce dvignili ceno.”    

Kaj pa na lokalnem nivoju? Portorož zagotovo ni ceneno središče za masovni turizem, ampak svojo je ponudbo vedno osredotočal na bolj zahtevne goste. Ali osredotočanje na zahtevnega obiskovalca, ki išče kakovostna, raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi, kar piše v programu STO, prinaša pričakovane rezultate?

“Zdaj smo sprejeli novo strategijo razvoja turizma občine Piran do leta 2025. En od ključnih cljev je višja kakovost, drugi je višja povprečna cena. Kar se tiče povprečne dobe bivanja pa je želja, da bi jo obdržali na sedanjem nivoju. Ko ti ponujaš določene visoke produkte, kot sta na primer kongresni turizem in golf turizem, ne moreš obisk gosta raztegnit na dva tedna. Ti produkti lahko trajajo le nekaj dni. Poleg tega pa je tudi posamični trend te dobe bivanja v svetu v rahlem padcu. Če želimo obdržati sedanji obseg dobe bivanja, potem moramo izvesti določene aktivnosti, da bi razvijali ta ‘kakovostni’ turizem. In tu imamo v občinski strategiji definiranih kar 175 različnih aktivnosti. Gre torej za kar obširen projekt, ki vsebuje na primer tudi gradnjo gražnih hiš, saj bi radi videli še malce manj avtomobilov po Portorožu.”        

Na vremske razmere sicer nimate vpliva, vendar ali bi glede na podatke, ki ste jih našteli na začetku tega pogovora, lahko sklepali, da deževno vreme zadnjih tednov ne kvari preveč turistične sezone? 

“Slabo vreme se bolj mnogoče bolj pozna pri aktivnostih gostov – če dežuje, se turisti bolj zadržujejo po hotelih, v termah… Mogoče je zato poraba gostov manjša, letos pa slabo vreme še ni vplivalo na nočitve. Lanski september je bil na primer tudi precej deževen in tedaj se je to poznalo na nočitvah, pa tudi na letališču Portorož je priletelo bistveno manj letal kot septembra leta 2016, ki je bil precej bolj sončen. Rad bi omenil še naslednje: več, kot se uprabljajo on-line rezervacije, bolj vpliva vreme na destinacije. Pri on-line je namreč vedno možnost, da se brezplačno odpove rezervacija.”  

Ko sva že pri letlišču Portorož. Kako dobro zračna luka v solinah pravzaprav posluje?

“Letališče raste. Vedno več manjših letal pristaja v Sečovljah. Mi delamo veliko promocijskih akcij, lani smo na primer promovirali portoroško letališče na sorodnih letališčih, z bannerji se poljavljamo na njihovih spletnih straneh, skupaj s hotelirji smo pripravili tudi določene pakete za letalske goste.”     

Nekateri kritiki trdijo, da je dogodkov premalo, oziroma, da je vseeno Portorož preveč mrtev, saj želje prebivalcev po nočnem miru omejujejo urnike in dogajanje? Nedavno je tudi Slavko Ivančič, ki je po eni strani glasbenik, po drugi pa predsednik KS Portorož, omenil dejstvo, da je res težko zadovoljiti vse strani.

“Vedno je potrebno najti kompromise. Portorož je bil že od nekdaj popularna turistična destinacija, zato se je potrebno osredotočati na turizem, ki ponuja različna doživetja. V osemdesetih je bila na primer glasba v živo prisotna po terasah vseh hotelov. Stvari so se z leti spremenile, sedaj so bolj popularni DJ-ji in dogajanje se je umaknilo v zaprte prostore. Kakorkoli, vse mora biti urejeno in regulirano. Če imaš obratovano dovoljnje do treh zjutraj, potem moraš ob treh lokal tudi zapret. Vendar pa pride do največjih izgredov, ko se lokali zapirajo in jih ljudje že zapuščajo. To nam pravi tudi policija na rednih sestankih varnostnega sveta. Po drugi strani se mladina mogoče bolj zadržuje notri v lokalih, ki so odprti 24 ur in je potem manj izgredov zunaj. Potrebni so kompromisi, potrebno je dobro razmišljat. V napi strategiji pa smo tudi zapisali, da želimo malce bolj ožieti Portorož. Analiza kaže, da je Piran poleti poln dogodkov. Sedaj bi radi to uspešno piransko zgodbo prenesli v Portorož. Torej – Piran bi imel poleti kulturne prireditve, Portorož pa zabavne. Za prihodnje leto načrtujemo ureditev ‘event-mesta’, razmišljamo pa o lokaciji na ploščadi ob glavnem portoroškem pomolu. Na tem prizorišču bi se vsak dan nekaj dogajalo, tako da bi dejansko ljudje, kot že nekoč ponovno prihajali v Portorož že zato, ker ‘se tam vedno nekaj dogaja’.”      

       igor novel 5

Če presedlamo na športni turizem – ste namreč predsednik NTK Arrigoni, kluba dvakratnih državnih prvakinj v namiznem tenisu. Portorož je sicer še najbolj znan po mednarodnem teniškem turnirju, piranska občina pa se je nedavno vključila v organizacijski stroj triatlona Ironman Slovenian Istra, pa čeprav tekmovalni del triatlona ne bo dosegel njenega ozemlja. Torej zakaj?

“Ker smo našli skupni interes. Sicer se zelo dobro razumemo s turističnimi organizacijami sosednjih obalnih občin, dobro sodelujemo in se tudi skupaj promoviramo preko Slovenske turistične organizacije. Koper ima lepo urejeno športno infrastrukturo, v piranski občini pa je niti nimamo kam umestit. Nam so tudi ponudili, da bi bil start triatlona pri nas, vendar mi ne moremo za 48 ur zapreti ves Portorož. So pa udeleženci te prireditve štiri in pet zvezdični hotelski gostje, ki bodo spali pri  nas. V Izoli, kjer so fokusirani na družinski turzem, pa bo na primer potekal Iron kids za otroke.”        

Ostalo nama je le še zadnje, nekoliko manj resno vprašanje – kje pa boste preživeli dopust, najbrž ne v Portorožu?

“Odšel bom v malo bolj mrzle kraje. Po zaslugi mojih študentov in diplomantov mi je namre prvič uspelo urediti last minte križarjenje po norveških fjordih. Ladja, narava, mir – to je tisto, kar trenutno potrebujem.”    

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.