Naslovnica Gospodarstvo Dve tretjini Slovencev zasluži manj od povprečne plače

Dve tretjini Slovencev zasluži manj od povprečne plače

Avtor: Spletno Uredništvo

Statistični urad Republike Slovenije je  pred praznikom dela 1. majem objavil vrsto podatkov o položaju delavcev in delodajalcev na trgu dela v Sloveniji ter nekaj povezanih demografskih podatkov. Kar dve tretjini Slovencev na mesec prejme manj, kot znaša višina virtualne povprečne plače. Slovenec si lahko privošči za četrtino manj nakupov od povprečja EU, davčna obremenitev na zaposleno osebo pa je skoraj 40%. 

Po delovnih uniformah sodeč ta skupna ljudi na mesec prejme malce več od povprečnega slovenskega delavca (foto: mizs.gov.si) 

 

Več kot polovica delovno aktivnih ljudi v Republiki Sloveniji ne dela v občini, v kateri ima prebivališče, skoraj petina pa jih dela tudi v drugi regiji, in ne v tisti, v kateri imajo prebivališče. Na delo v zahodno Slovenijo prihaja 15 % delovno aktivnih oseb iz vzhodne Slovenije, na delo v vzhodno iz zahodne pa le 4 % delovno aktivnih oseb.

Največ slovenskih zaposlenih prihaja na delo v prestolnico, oziroma v občino Ljubljana. Konec leta 2017 je bilo takih več kot 122.000. Delovno aktivnih oseb, katerih delovno mesto je v isti občini, kot je tudi njihovo prebivališče, pa je iz leta v leto vedno manj. Tako se je v zadnjih desetih letih se je njihov delež zmanjšal za 8 odstotkov.

Med prebivalci, starejšimi od 15 let, je bilo v letu 2017 skoraj 55 % delovno aktivnih – kar 959.000. Število delovno aktivnih se od leta 2013 ponovno povečuje, predvsem število zaposlenih v rednem delovnem razmerju. Povprečna mesečna neto plača je v letu 2017 znašala 1.062 evrov (1.627 evrov bruto); glede na leto prej se je nominalno povečala za nekaj več kot 30 evrov, realno pa se je povečala za 1,7 %.

Delež oseb, katerih plača je nižja od povprečne slovenske, pa se z leti skoraj ne spreminja. Skoraj dve tretjini delovno aktivnih Slovencev na mesec dobi manjšo plačo od slovenskega povprečja. Povprečna letna bruto plača v Sloveniji je v letu 2016, preračunana na mesec, znašala 1.685 EUR. Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila nižja od 1.394 EUR, povprečna mesečna bruto plača samo odstotka (1 %) zaposlenih oseb pa je bila višja od 5.903 EUR.

Čeprav dve tretjini Slovencev delovno aktivnih Slovencec prejema nizke plače, pa je po enakosti porazdelitve dohodka je Slovenija med preostalimi članicami EU na drugem mestu. Enakomerneje je dohodek porazdeljen le še na Slovaškem. Najbolj neenakomerno pa je porazdeljen v Bolgariji, Litvi in Romuniji.

V letu 2016 je bila davčna obremenitev stroškov dela za zaposleno osebo v Sloveniji 38,7-odstotna (davčna obremenitev stroškov kaže, kolikšen del skupnih stroškov dela so davki in socialni prispevki). To pomeni, da je bil tolikšen delež teh stroškov namenjen za plačilo davčnih bremen, 61,3 % pa za neto plačo. Zadnji popolni podatki za Evropsko unijo se nanašajo na leto 2015. Slovenija se je v tem letu uvrstila prav malo nad povprečje EU (38,4 %). Stroški dela so bili davčno najbolj obremenjeni v Belgiji (49,4 %), najmanj pa na Malti (19,0 %).

Dejanska individualna potrošnja odraža materialno blaginjo gospodinjstev. Izračuna se na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo, in se izraža v standardih kupne moči. Če dejanske individualne potrošnje primerjamo med evropskimi državami, vidimo, da si v Sloveniji lahko v povprečju privoščimo za 24 % manj, kot je povprečje v EU. Največ si lahko privoščijo v Luksemburgu (za 32 % več kot povprečni Evropejec), najmanj pa v Bolgariji (za 47 % manj od povprečja).

Če pa pogledamo, koliko časa delamo za nakup določene dobrine, vidimo, da smo v letu 2017 v primerjavi z 2007 v povprečju delali manj minut za nakup iste dobrine. Povedano drugače: s povprečno mesečno neto plačo smo si v 2017 lahko kupili več kot pred 10 leti. V 2017 smo za kilogram črnega kruha delali pet minut manj kot v 2007, s povprečno plačo pa smo v 2017 lahko kupili 124 kilogramov kruha več kot pred 10 leti.

V letu 2017 so delodajalci razpisali približno 65.300 prostih delovnih mest, kar je za skoraj tretjino več kot leto prej. Največ prostih delovnih mest je bilo razpisanih v predelovalnih dejavnostih (24,8 %), gradbeništvu (19,3 %) in v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (12,8 %).

Pričakovanja glede zaposlovanja v slovenskem gospodarstvu so bila v prvem četrtletju 2018 precej nad dolgoletnim povprečjem. To pomeni, da podjetja ocenjujejo, da se bo pozitivni trend zaposlovanja nadaljeval. V marcu 2018 je povečanje zaposlovanja pričakovalo 49 % podjetij v trgovini na drobno, 42 % gradbenih podjetij, 29 % predelovalnih podjetij in 23 % storitvenih podjetij, so še sporočili s SURS-a. 

 

 

 

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.