Vlada je na včerajšnji seji sprejela dva odloka, ki imata verski kontekst. S prvim je razglasila Kartuzijo Pleterje za kulturni spomenik državnega pomena, z drugim pa je potrdila javni interes države za izvedbo Škofjeloškega pasijona v letu 2026. Letos bo pasijon na sporedu že 21., 22., 28. in 29. marca ter nato še 6., 11. in 12. aprila.

Ogromna procesija se vije skozi škofjeloško mestno jedro  (foto: pasijon.si)

Z Ministrstva za kulturo (MK) so najprej spomnili, da je samostan oz. Kartuzija Pleterje en najpomembnejših samostanskih kompleksov v vsej Sloveniji. Davnega leta 1407 je samostan ustanovil grof Herman II. Celjski, ki je bil mecen in ljubitelj umetnosti. Ob dobro ohranjenem delu stare kartuzije z gotsko cerkvijo je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje zgrajena nova, danes pa je prav Pleterje edina še delujoča kartuzija v Sloveniji.

»Kompleks predstavlja kulturnozgodovinsko celoto, ki združuje arhitekturne, umetnostne in krajinske vrednote ter pomembno priča o večstoletni duhovni in kulturni tradiciji kartuzijanskega reda na Slovenskem. Odlok določa obseg spomenika, njegove varovane sestavine in vplivno območje ter vzpostavlja varstveni režim, ki bo omogočal ohranjanje arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot kartuzije tudi za prihodnje generacije.

Kartuzija Pleterje je pomemben duhovni, kulturni in zgodovinski prostor ter eden najbolj prepoznavnih spomenikov sakralne dediščine v Sloveniji,« so pojasnili z MK. Ministrstvo je bilo predlagatelj tega odloka, enako kakor je bilo tudi predlagatelj sklepa, s katerim je Vlada potrdila javni interes države za izvedbo ‘Škofjeloškega pasijona’ v letu 2026. MK bo tako lahko z Občino Škofja Loka sklenilo pogodbo o sofinanciranju letošnje izvedbe pasijona.

Zaradi zahtevne organizacije se sicer ‘Škofjeloškega pasijona’ uprizarja le na vsakih 6 let. Leta 2016 je bila prireditev vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, letos pa bodo posebej obeležili tudi 300-letnico nastanka rokopisa Škofjeloškega pasijona. »Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in ena najpomembnejših uprizoritvenih tradicij v Sloveniji.

Gre za spokorniško procesijo po besedilu kapucinskega patra Romualda Marušiča iz leta 1721, ki v dvajsetih prizorih prikazuje Kristusovo trpljenje. Uprizarja se kot ljudsko gledališče na prostem, na ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke, pri izvedbi pa sodeluje več sto prostovoljcev,« so o zgodovini te krščanskem procesije dodali z MK. Leta 2015 je npr. v procesiji sodelovalo 958 igralcev in 64 konjenikov, uprizoritve pa si je ogledalo približno 23.000 gledalcev.

Škofjeloški pasijon se sicer odvija enako kot v preteklosti – igralci opravijo krožno pot skozi mestno škofjeloško jedro in vmes na vseh 4 prizoriščih pred gledalci odigrajo 20 prizorov, tam pa za nemoten potek uprizoritev skrbi obsežna tehnična in organizacijska ekipa ter mojstri zvoka in luči. Letos bo pasijon na sporedu že 21., 22., 28. in 29. marca ter nato še 6., 11. in 12. aprila.