Bolečine v križu in zvišan krvni tlak sta najpogosteje navedeni zdravstveni težavi v novi nacionalni raziskavi o zdravju prebivalcev Slovenije. O dolgotrajni bolezni ali zdravstveni težavi je poročalo 40,9 odstotka prebivalcev, starih najmanj 15 let. Kljub temu jih skoraj sedem od desetih svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. Raziskava razkriva tudi razlike med slovenskimi regijami in odpira vprašanje, kaj dolgotrajne zdravstvene težave dejansko pomenijo za vsakdanje življenje.

Bolečine v križu so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami v Sloveniji. (Foto: Getty Images / Unsplash+)

Dolgotrajne zdravstvene težave ima več kot 40 odstotkov prebivalcev

Dolgotrajne zdravstvene težave se lahko kažejo kot bolečine, ki se več mesecev ponavljajo, bolezen, ki zahteva redno spremljanje, ali stanje, zaradi katerega mora človek prilagoditi svoj vsakdan. Njihov vpliv na življenje je različen, vendar najnovejša nacionalna raziskava kaže, da se z njimi srečuje velik del prebivalcev Slovenije. Po rezultatih raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS 2025 je dolgotrajno bolezen ali zdravstveno težavo navedlo 40,9 odstotka prebivalcev, starih najmanj 15 let. Prve rezultate je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavil 30. septembra 2026.

Raziskava je zajela prebivalce, stare najmanj 15 let, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. Izvedena je bila na reprezentativnem vzorcu 16.000 ljudi, sodelovalo pa jih je 9.456. Za dolgotrajno se šteje bolezen ali zdravstvena težava, ki traja oziroma naj bi trajala najmanj šest mesecev. Ker gre za odgovore sodelujočih, rezultat ni enak številu klinično potrjenih kroničnih bolezni. Prav takšna zasnova raziskave pa omogoča vpogled tudi v zdravstvene težave ljudi, ki zaradi svojega stanja niso nujno pogosto v zdravniški ambulanti. Podatek o 40,9 odstotka tako zajame širok razpon izkušenj, od bolezni, ki zahtevajo zdravljenje, do težav, s katerimi posamezniki živijo brez večjih omejitev.

Bolečine v križu najpogostejše, pri krvnem tlaku izstopajo regionalne razlike

Med posameznimi zdravstvenimi težavami so prebivalci najpogosteje navedli bolečine v križu, na drugem mestu pa je bil zvišan krvni tlak. Obe stanji sta razširjeni, vendar se razlikujeta po načinu, kako ju človek zazna in kako ju je mogoče prepoznati. Bolečine v križu se lahko pojavijo pri določenih gibih, po fizični obremenitvi ali med dolgotrajnim sedenjem. Nekatere minejo, druge se ponavljajo in vztrajajo daljše obdobje. Njihovi vzroki so različni, zato jih ni mogoče pripisati zgolj nepravilni drži ali pomanjkanju gibanja. Pri trdovratnih težavah je pomembno ugotoviti, kaj jih povzroča in kakšna obravnava je primerna.

Pri zvišanem krvnem tlaku je težava pogosto prav nasprotna: človek lahko dolgo ne občuti ničesar nenavadnega. Meritve lahko pokažejo zvišane vrednosti, čeprav se posameznik počuti dobro. Ker dolgotrajno zvišan krvni tlak povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete, sta njegovo prepoznavanje in ustrezno spremljanje pomembna tudi brez očitnih opozorilnih znakov. Podatki NIJZ kažejo tudi regionalne razlike. O zvišanem krvnem tlaku so v največjem deležu poročali prebivalci Pomurske in Koroške statistične regije, v najmanjšem pa prebivalci Obalno-kraške regije. Raziskava v tej objavi ne navaja enotnega vzroka za takšno razporeditev. Pri podrobnejši primerjavi bi bilo treba upoštevati tudi starostno sestavo prebivalstva in druge dejavnike, povezane z zdravjem.

Skoraj sedem od desetih svoje zdravje ocenjuje kot dobro

Podatek o dolgotrajnih zdravstvenih težavah dobi drugačno razsežnost ob samooceni zdravja. Kar 68,5 odstotka prebivalcev, starih najmanj 15 let, je svoje splošno zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro. To ne pomeni, da so vsi ti ljudje brez bolezni. Samoocena zdravja je širša od podatka o posamezni diagnozi. Vključuje počutje, zmožnost opravljanja običajnih dejavnosti in način, kako posameznik doživlja svoje zdravstveno stanje. Zato lahko tudi človek, ki potrebuje redno zdravljenje, svoje zdravje ocenjuje pozitivno.

Med mladimi je takšnih ocen še več. V starostni skupini od 15 do 24 let je dobro ali zelo dobro zdravje navedlo 91,3 odstotka prebivalcev. To je 22,8 odstotne točke več od deleža v celotni raziskovani populaciji. Razlika je izrazita in potrjuje, da se samoocena zdravja med starostnimi skupinami razlikuje. Pomembno pa je, da deležev 40,9 in 68,5 odstotka ne razumemo kot dveh ločenih skupin. Nekdo lahko poroča o dolgotrajni bolezni in hkrati meni, da je njegovo splošno zdravje dobro. Koliko sodelujočih je podalo oba odgovora, iz objavljenih skupnih deležev ni mogoče ugotoviti.

Ko zdravstvena težava postane del vsakdanjega življenja

Dolgotrajna bolezen ne vpliva samo na zdravniške izvide. Lahko spremeni način dela, razporeditev obveznosti ali načrtovanje prostega časa. Včasih so prilagoditve majhne in jih okolica sploh ne opazi, drugič postanejo pomemben del človekovega dneva. Pri tem ni odločilno zgolj ime bolezni. Pomembni so njena izrazitost, potek, zdravljenje in okoliščine posameznika. Enaka zdravstvena težava lahko pri dveh ljudeh pomeni povsem različne omejitve, zato tudi statistični podatki o razširjenosti bolezni ne povedo vsega o njihovih posledicah.

Skrb za zdravje se medtem ne začne in konča v ambulanti. Na počutje vplivajo tudi gibanje, prehrana, počitek in druge vsakodnevne navade, čeprav kroničnih bolezni ni mogoče pojasniti samo z življenjskim slogom. Pomembno vlogo imajo še starost, dednost, okolje in dostopnost zdravstvene obravnave. Med pogosto spregledanimi dejavniki je spanje. Na Dnevnih Novicah smo že pisali o tem, kakšne posledice lahko prinašata pomanjkanje spanja in dolgoročna tveganja za zdravje. Kakovosten počitek podpira telesno in duševno delovanje, pri že prisotnih boleznih pa ostaja pomembno tudi ustrezno zdravljenje.

Zdravila na recept je jemala več kot polovica prebivalcev

V raziskavi so prebivalce spraševali tudi o uporabi zdravil. V dveh tednih pred anketiranjem jih je zdravila na recept jemalo 51,3 odstotka, pri čemer je bil delež žensk večji od deleža moških. Podatek o uporabi zdravil ni neposredno primerljiv z deležem dolgotrajnih bolezni. Zdravila na recept se predpisujejo tudi za kratkotrajne težave, medtem ko zdravljenje nekaterih kroničnih stanj ne zahteva njihove redne uporabe.

Poleg zdravil je raziskava zajela tudi obiske oziroma posvete pri zdravniku. V zadnjih dvanajstih mesecih se je z osebnim zdravnikom posvetovalo 68,4 odstotka prebivalcev. Med ženskami je bil delež 74,2-odstoten, med moškimi pa 62,6-odstoten, kar pomeni razliko 11,6 odstotne točke. Za temi stiki z zdravstvom so različni razlogi. Nekateri prebivalci potrebujejo spremljanje že znanih bolezni, drugi se na zdravnika obrnejo zaradi novih simptomov, del posvetov pa je povezan s preventivo. Raziskava ne pojasnjuje, zakaj je delež posvetov med ženskami višji, vendar razlika kaže, da se tudi uporaba zdravstvenih storitev med skupinami prebivalstva razlikuje.

Kaj raziskava pove o zdravju Slovenije?

Nacionalna raziskava EHIS je bila v Sloveniji izvedena v letih 2007, 2014, 2019 in 2025. Ker temelji na enotni evropski metodologiji, omogoča spremljanje sprememb skozi čas in primerjave med državami. Podrobnejši podatki so dostopni na podatkovnem portalu NIJZ, kjer so kazalniki razčlenjeni tudi po spolu, starosti, izobrazbi in statističnih regijah.

Za presojo, ali se zdravje prebivalstva izboljšuje ali slabša, bi bilo treba najnovejše rezultate primerjati s prejšnjimi raziskavami in pri tem upoštevati spremembe v sestavi prebivalstva. Sam delež dolgotrajnih zdravstvenih težav ne pove, kako se je njihova razširjenost spreminjala skozi leta. Že zdaj pa je jasno, da zdravstvene potrebe prebivalcev segajo precej dlje od zdravljenja akutnih bolezni. Zajemajo spremljanje dolgotrajnih stanj, dostopnost pregledov, uporabo zdravil in podporo ljudem, ki zaradi zdravstvenih težav potrebujejo prilagoditve. Podatki o bolečinah v križu in zvišanem krvnem tlaku pri tem opozarjajo na dve področji, ki ju ni mogoče prezreti.

Za 40,9 odstotka prebivalcev dolgotrajne zdravstvene težave niso zgolj statistični podatek. So del njihovega vsakdana, tudi takrat, ko jih drugi ne opazijo.