Že ena neprespana noč lahko oslabi presojo in upočasni odzive, po več dneh budnosti pa se lahko pojavijo halucinacije, zmedenost in resne motnje mišljenja. Toda koliko časa lahko človek zdrži brez spanja? Znanost natančne smrtne meje ne pozna. Nevarnost za življenje se lahko pojavi precej prej, kot bi pričakovali, in ne nujno zaradi neposrednih posledic nespanja.

Dolgotrajna budnost lahko resno ogrozi zdravje. (foto: Valeriia Miller / Unsplash+)

Dolgotrajna budnost lahko resno ogrozi zdravje.

Spanje ni le počitek po napornem dnevu. Pomembno je za spomin, presnovo, uravnavanje čustev in delovanje imunskega sistema. Ko ga primanjkuje, se spremembe ne kažejo samo kot utrujenost. Prizadete so lahko tudi sposobnosti, od katerih je odvisna človekova varnost. Ameriški Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri (NHLBI), ki deluje v okviru Nacionalnih inštitutov za zdravje (NIH), opozarja, da pomanjkanje spanja poslabša koncentracijo, odločanje in odzivanje na okolico. Posameznik lahko dela več napak, ne da bi se zavedal, kako močno so njegove sposobnosti že zmanjšane.

Prvih 24 ur: Nevarnost, ki je pogosto ne opazimo

Po eni neprespani noči se lahko občutno poslabšajo pozornost, odzivni čas in sposobnost presoje. Človek težje sprejema odločitve, počasneje obdeluje informacije in lahko preceni svojo zbranost. Ena najnevarnejših posledic je mikrospanje. Gre za kratke, nenadzorovane epizode spanja, ki trajajo le nekaj sekund. Oseba ima lahko celo odprte oči, vendar njeni možgani v tem času ne obdelujejo ustrezno informacij iz okolice.

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) opozarja, da takšnih epizod ni mogoče zanesljivo nadzorovati z voljo. Če se mikrospanje pojavi med vožnjo, lahko nekaj sekund zadostuje za hudo prometno nesrečo.

Po 48 urah se lahko spremeni zaznavanje okolice

Kako resne so posledice dolgotrajne budnosti, je pokazal sistematični pregled 21 raziskav, objavljen leta 2018 v znanstveni reviji Frontiers in Psychiatry. Raziskovalci so analizirali podatke o 760 udeležencih, pri katerih so obdobja pomanjkanja spanja trajala od 24 ur do 11 noči.

Med 24. in 48. uro so raziskave opisovale motnje zaznavanja, tesnobo, razdražljivost in težave z občutkom za čas. Po približno 48 urah so se pri nekaterih udeležencih pojavljale tudi kompleksnejše halucinacije in motnje mišljenja. Človek lahko denimo napačno zazna predmet v prostoru ali si običajen zvok razlaga drugače, kot bi si ga po normalno prespani noči.

Tretji dan: Ko lahko možgani začnejo drugače dojemati resničnost

Po približno 72 urah neprekinjene budnosti so znanstveniki v nekaterih raziskavah opažali še izrazitejše psihične spremembe. Poleg vidnih in slušnih halucinacij so se pojavljale blodnjave misli. Posameznik lahko začne napačno razlagati dogajanje okoli sebe ali verjeti stvarem, ki nimajo podlage v resničnosti.

Takšne posledice niso neizogibne. Njihova izrazitost se razlikuje glede na posameznika, njegovo zdravstveno stanje in okoliščine. Časovnica iz raziskav zato ni napoved, kaj se bo po določenem številu ur zgodilo vsakemu človeku. Pri tem je treba razlikovati med popolno odsotnostjo spanja in porušenim spalnim ritmom. Tudi neusklajen spalni ritem lahko vpliva na vsakdanje delovanje, vendar ni enak večdnevni neprekinjeni budnosti.

Pet dni brez spanja: Opisani tudi simptomi, podobni psihozi

V nekaterih zgodovinskih raziskavah so po približno petih dneh budnosti zabeležili izrazito poslabšanje duševnega stanja. Med opaženimi težavami so bile vztrajnejše halucinacije, blodnje in simptomi, podobni akutni psihozi. Po okrevalnem spanju so se težave pri številnih udeležencih zmanjšale ali izginile. Pri nekaterih pa okrevanje ni bilo tako hitro.

Raziskave so potekale v različnih okoliščinah in po različnih metodah, zato petega dne ni mogoče označiti za splošno medicinsko mejo. Prav tako pri vseh sodelujočih ni bilo mogoče povsem izključiti kratkih epizod spanja.

Koliko dni brez spanja je lahko smrtno nevarnih?

Znanost ni določila zanesljivega števila dni, po katerem bi sicer zdrav človek zaradi popolne odsotnosti spanja umrl. Trditve, da smrt neizogibno nastopi po petih, sedmih ali desetih dneh, zato nimajo ustrezne znanstvene podlage. Raziskovanje ekstremne budnosti je omejeno tudi zaradi etičnih razlogov, saj bi namerno izpostavljanje ljudi takšnim razmeram lahko povzročilo resne zdravstvene posledice.

Nevarnost pa ni povezana samo z neposrednimi učinki nespanja. Motena presoja, mikrospanje in huda zmedenost lahko povzročijo življenjsko nevarne nesreče. NIH opozarja tudi, da je kronično nezadostno spanje povezano z večjim tveganjem za visok krvni tlak, bolezni srca, sladkorno bolezen in možgansko kap. Gre za dolgoročna tveganja, ne za bolezni, ki bi se nujno razvile po nekaj neprespanih nočeh.

Koliko spanja dejansko potrebujemo?

Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja, da večina odraslih potrebuje od sedem do devet ur kakovostnega spanja na noč. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije 2024 je priporočeno količino spanja dosegalo 62,2 odstotka sodelujočih. Podatek kaže, da precejšen delež odraslih ne dosega priporočene količine spanja, vendar to še ne pomeni, da imajo vsi nespečnost.

Za zdravje sta poleg trajanja pomembni tudi kakovost in rednost spanja. Če se človek pogosto prebuja ali se zjutraj kljub dovolj dolgemu počitku počuti izčrpanega, je smiselno preveriti vzroke.

Kdaj je zaradi nespečnosti potrebna zdravniška pomoč?

Če človek več noči skoraj ne spi, se njegovo počutje izrazito slabša ali ne more več varno opravljati vsakodnevnih nalog, je pomembno čim prej poiskati zdravniško pomoč. Halucinacije, huda zmedenost, dezorientacija ali nevarno vedenje zahtevajo nujno zdravstveno oceno. Ob neposredni življenjski ogroženosti je treba poklicati 112.

Največja nevarnost dolgotrajne budnosti je lahko prav v tem, da človek svojih omejitev ne prepozna pravočasno. Za usodno napako ni treba ostati buden pet ali deset dni. V določenih okoliščinah je lahko dovolj že ena neprespana noč.