Slovenska naravovarstvena organizacija ‘Ekologi brez meja’ pravkar obeležuje 10. obletnico zagona programa ‘zero waste’ oz. ‘nič odpadkov’ v naši državi. Priložnostne slovesnosti so se udeležili predstavniki slovenskih občin, komunalnih podjetij, turistični ponudniki, razvojni partnerji in gostje iz tujine.
Vodstvo društva Ekologi brez meja (foto: Polona Ponikvar /EBM)
Vodstvo ‘Ekologovi brez meja’ (EBM) je ob obeležitvi prvega desetletja delovanja programa ‘zero waste’ v Sloveniji prisotnim predstavilo vse dosedanje dosežke na različnih področjih svojih aktivnosti. Poseben poudarek je bil tokrat prav na programu za drastično zmanjševanje odpadkov ‘. Zbrane je nagovoril znanstveni koordinator Zero Waste Europe Enzo Favoino, ki je pohvalil slovensko zavzetost, povezovanje, učinkovit prenos dobrih praks in ambicioznost.
Zero waste gibanje v Evropi namreč danes povezuje preko kot 470 lokalnih skupnosti in je gonilo krožnega gospodarstva, rojeno pa je bilo po protestih proti onesnaževanju prek sežigalnic. »Dne 8. 9. 2014 so zero waste strategijo predstavile prve občine – Ljubljana, Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer. Po 10 letih je v mreži 19 občin (25 % prebivalstva), ki so z načrtnim delom skupaj preprečile za vsaj 20.470 ton mešanih komunalnih odpadkov.
Ponekod pa so tudi celokupno zmanjšale količine odpadkov,« so pojasnili z društva EBM in dodali, kako ‘zero waste občine’ v Sloveniji oblikujejo ‘zero waste odbor’ in na občinskem svetu sprejmejo ‘zero waste strategijo’ z jasno opredeljenimi cilji ter tudi s seznamom predvidenih ukrepov za dosego teh ciljev. Ta spisek vključuje odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže ter snovi.
Sicer so dobre prakse ravnanja z naravnimi viri in z odpadki v okoljevarstveni organizaciji Ekologi brez meja v naslednjih nekaj letih uspešno prenesli še na področje slovenskega turizma, kjer so pri preprečevanju nastajanja odpadkov zelo uspešno sodelovali z 19 prireditvami, 4 nastanitvenimi in 3 gostinskimi ponudniki.
Vloga članov driuštva Ekologi brez meja in drugih okoljevarstvenikov iz Slovenije pa je bila v teh 10 letih pomembna tudi na mednarodni ravni, saj so bile slovenske dobre prakse uporabljene kot referenca pri oblikovanju politike EU za določitev cilja 65-odstotne stopnje recikliranja do leta 2035.