Zgodba o D.B. Coperju in ugrabitvi Boeinga 727 sodi med najbolj znana kriminalna dejanja v Združenih državah Amerike, saj storilca nikoli niso odkrili. FBI je sicer komaj lani arhiviral primer, sedaj pa so raziskovalci le našli nove dokaze, ki bi lahko končno pomagali k rešitvi kriminalne uganke.  Originalna vozovnica ugrabitelja iz leta 1971(vir: flickr.com)

 Zgodba se je začel leta 1971, ko je neznanec ugrabil potniško letalo Boeing 727, ki je letelo v Seattle. Zahteval je za današnje čase smešno nizko odkupnino 200.000 dolarjev, ki pa je bila tedaj vredna precej več. Trdil je, da ima pri sebi bombo ter za talce zajel vse potnike in člane posadke letala. Po pristanku so mu policisti izročili denar in padala, ki jih je prav tako zahteval. Zatem je izpustil vseh 36 potnikov in ukazal, da ga posadka z letalom odpelje v Mehiko. Kmalu po vzletu pa je nekje na meji med zveznima državama Washington in Oregon nepričakovano zahteval, da mu posadka kar med letom odpre tovorna vrata, skozi katera je potem izkočil s padalom in z odkupnino v noč. Kraja skoka nikoli niso natančno določili. 

Od tega trenutka dalje so se za njim izgubile vse sledi, razen ene. Kljub obsežni preiskavi FBI ni mogel ugotoviti, kdo je bil človek, ki se je ob ugrabitivi predstavil kot Dan Cooper oziroma D.B. Cooper. Edini resničen dokaz so našli šele leta 1980, ko so ob reki Columbia izletniki po naključju našli vrečko z dotrajanimi bankovci po 20 dolarjev, za katere se je izkazalo, da so bili del odkupnine. Oblasti so ponovno vpregle vse sile, saj jih je močno peklo, da jo je slavni ugrabitelj letala uspel odnesti brez kazni. Toda spet niso našli nič takega, da bi lahko denar povezali s katerim od osumljencev.

Ker je bil skok z premikajočega se Boinga 727 v oregonske gozdove sredi noči zelo tvegano početje, so preiskovalci sumili, da mora imeti ugrabitelj veliko izkušenj s padalstvom in da bil v preteklosti najbrž deležen posebnega vojaškega padalskega šolanja. Kljub temu je obstajala tudi zelo velika verjetnost, da je podlegel posledicam skoka, saj bi to razložilo, zakaj je najdeni del plena ostal nedotaknjen. Vendar pa ljub obsežni iskalni akciji ob reki niso nikoli našli ne preostanka denarja, ne drugih dokazov. Skozi leta se je sicer pojavilo še nekaj kandidatov za ugrabitelja, ki je medtem postal ljudska legenda. En od najresnejših je svojo domnevno zgodbo o kriminalni akciji zaupal svoji ženi, a šele, ko je bil na smrtni postelji. Oblasti niso verjele nikomur. 

Lani je History channel predvajal dokumentarni film z naslovom DB Coper – primer zaključen. Slednji govori o dolgoletni o vztrajnosti raziskovalca Thomasa J. Colberta, ki domnevno najde pravega človeka, a mu FBI zapre usta, saj so osumljenega Roberta Rackstrawa preiskovali že leta in leta. Ker niso našli nobenih dokazov, so zato lani po 45 letih primer dokončno zaprli.

Colbert pa se očitno ni vdal, saj je našel nove priče in po njihovih napotkih celo domnevni ostanek Cooperjevega padala. Slednjega je prejšnji teden predal oblastem, te pa sedaj ugotavljajo, ali gre res za padalo ugrabitelja.