V Sloveniji je vse manj registriranih brezposelnih, vendar podatki o življenjskem standardu razkrivajo manj spodbudno sliko. Konec septembra je bilo brezposelnih 42.439 ljudi, kar je 3,4 odstotka manj kot pred letom dni. Po zadnjih razpoložljivih podatkih pa je pod pragom tveganja revščine živelo približno 298.000 prebivalcev. Da finančne stiske ostajajo resen problem, kažejo tudi podatki humanitarnih organizacij, ki vsako leto pomagajo več deset tisoč ljudem. Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, 17. oktobra, se zato odpira vprašanje, koliko se ugodnejše razmere na trgu dela dejansko poznajo v življenju ljudi.

Preštevanje kovancev simbolično ponazarja finančne stiske, s katerimi se srečujejo nekatera gospodinjstva. (foto: Landsmann / Unsplash)

Manj brezposelnih, a finančne stiske ostajajo

Septembra se je pri Zavodu RS za zaposlovanje na novo prijavilo 5.551 brezposelnih, iz evidence pa se jih je odjavilo 6.343. Med odjavljenimi se jih je zaposlilo 4.188. Konec meseca je bilo tako registriranih 42.439 brezposelnih, kar je 3,4 odstotka manj kot septembra lani.

Zmanjševanje brezposelnosti je spodbudno, vendar vsaka odjava iz evidence še ne pomeni nove zaposlitve. Na to je v oktobrski analizi opozoril Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Po njegovih ugotovitvah je k zmanjšanju registrirane brezposelnosti prispeval tudi večji odliv iz evidence iz razlogov, ki niso povezani z zaposlitvijo, med drugim zaradi kršitev obveznosti in prostovoljnih odjav. Odliv v zaposlitev je medtem ostal približno nespremenjen.

Evidenca zavoda zajema prijavljene brezposelne, ne pa vseh prebivalcev brez zaposlitve. Ugodnejša statistika zato ne razkrije celotnega položaja na trgu dela, še manj pa pove o finančnih razmerah gospodinjstev. Za človeka, ki ostane brez rednih prihodkov, je odločilno predvsem, kako hitro lahko znova najde delo in s čim bo do takrat pokrival vsakodnevne stroške.

Med registriranimi brezposelnimi je bilo septembra 8.862 mladih, starih od 15 do 29 let, kar je 2,5 odstotka manj kot leto prej. Za 3,2 odstotka se je zmanjšalo število dolgotrajno brezposelnih, med starejšimi od 50 let pa za 5,2 odstotka. Kljub ugodnejšim gibanjem izguba zaposlitve za gospodinjstva brez večjih prihrankov še vedno pomeni precejšnjo finančno negotovost.

Prag revščine je presegel tisoč evrov

Podatki o dohodkih prebivalcev kažejo drugačno plat socialnih razmer. Po raziskovanju Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za leto 2025 je bilo tveganju revščine izpostavljenih 14,3 odstotka prebivalcev oziroma približno 298.000 ljudi. To je 22.000 več kot leto prej, stopnja tveganja revščine pa se je zvišala za 1,1 odstotne točke.

Mesečni prag tveganja revščine je za osebo, ki živi sama, znašal 1.021 evrov. Pri dveh odraslih brez otrok je bil postavljen pri 1.531 evrih, pri štiričlanski družini z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, pa pri 2.144 evrih.

Gre za statistične dohodkovne meje, ne za izračun minimalnih življenjskih stroškov. Prag je določen glede na porazdelitev razpoložljivih dohodkov, zato ne pokaže vseh razlik med gospodinjstvi. Nekdo, ki živi v lastnem stanovanju brez posojila, ima lahko ob enakih prihodkih bistveno drugačen finančni položaj kot najemnik z visokimi mesečnimi stroški.

Pri primerjavi z brezposelnostjo je pomembna tudi časovna razlika. Podatki o tveganju revščine za leto 2025 temeljijo na dohodkih iz leta 2024, medtem ko septembrska statistika brezposelnosti prikazuje stanje v letu 2026. Iz njihove primerjave zato ni mogoče sklepati, da je zmanjševanje brezposelnosti neposredno vplivalo na rast ali zmanjšanje revščine.

Posebej zgovoren je podatek o dolgotrajni izpostavljenosti revščini. Po ugotovitvah SURS je približno 157.000 prebivalcev živelo pod pragom tveganja revščine v najmanj treh od zadnjih štirih let. Takšna dohodkovna negotovost omejuje možnosti za ustvarjanje prihrankov, izboljšanje stanovanjskih razmer in pokrivanje nepričakovanih izdatkov.

Več kot tretjina brezposelnih težko shaja skozi mesec

Kako močno je lahko finančna stiska povezana z brezposelnostjo, kažejo podatki o subjektivni revščini, ki jih je SURS objavil 13. oktobra. Pri tem kazalniku gospodinjstva sama ocenijo, kako težko z razpoložljivimi prihodki preživijo mesec.

Po podatkih SURS o subjektivni revščini je leta 2025 v gospodinjstvih, ki so težko ali zelo težko shajala skozi mesec, živelo 34,4 odstotka brezposelnih. Med upokojenci je bil ta delež 19,5-odstoten, med zaposlenimi pa 11,4-odstoten.

Brezposelni so tako približno trikrat pogosteje kot zaposleni živeli v gospodinjstvih z izrazitimi finančnimi težavami. Ta podatek ne pomeni, da je bilo 34,4 odstotka brezposelnih pod dohodkovnim pragom tveganja revščine. Gre za drugačen kazalnik, ki opisuje, kako ljudje sami ocenjujejo svoj finančni položaj.

Izguba zaposlitve lahko hitro spremeni družinski proračun. Stroški stanovanja, hrane, ogrevanja in prevoza ostanejo, redno plačo pa lahko nadomesti nižji prihodek ali porabljanje prihrankov. Kako dolgo lahko gospodinjstvo takšen položaj vzdrži, je odvisno tudi od morebitnega nadomestila za brezposelnost in prihodkov drugih družinskih članov.

Da materialne stiske niso omejene na statistične preglednice, kažejo podatki humanitarnih organizacij. Po letnem poročilu Slovenske karitas je leta 2025 pomoč v hrani prejemalo 86.202 ljudi, 9.661 osebam pa so pomagali pri plačilu položnic. Rdeči križ Slovenije je v istem letu v okviru programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti s prehransko pomočjo dosegel 62.886 oseb. Podatkov obeh organizacij ni mogoče sešteti ali neposredno primerjati s številom prebivalcev pod pragom tveganja revščine, saj gre za različne programe, prejemniki pomoči pa se lahko prekrivajo.

Pomoč pri hrani in položnicah kaže, da je za del gospodinjstev že pokrivanje osnovnih potreb velik izziv. Pri tem finančne težave niso omejene na ljudi brez dela. Tudi med zaposlenimi je več kot desetina živela v gospodinjstvih, ki so težko ali zelo težko shajala skozi mesec. O tem, kako lahko nastaja revščina med zaposlenimi v Sloveniji, smo na Dnevnih Novicah že poročali. Redna plača namreč ne zagotavlja nujno dovolj denarja za vse potrebe gospodinjstva, zlasti ob visokih stanovanjskih stroških ali večjem številu vzdrževanih članov.

Zakaj se podatki o revščini razlikujejo?

Slovenska gospodinjstva danes redkeje poročajo o težavah pri shajanju skozi mesec kot pred desetletjem. Leta 2015 je v subjektivno revnih gospodinjstvih živelo 28,7 odstotka prebivalcev, leta 2025 pa 15,3 odstotka. Toda delež prebivalcev pod dohodkovnim pragom tveganja revščine se v istem obdobju ni zmanjšal. Tako leta 2015 kot leta 2025 je znašal 14,3 odstotka.

Razlika izhaja iz načina merjenja. Dohodkovno tveganje revščine pokaže, kdo ima v primerjavi z drugimi prebivalci nizke prihodke, subjektivna revščina pa temelji na oceni gospodinjstev, kako težko pokrivajo svoje življenjske stroške. Zato se lahko kazalnika gibljeta različno, ne da bi si nasprotovala.

Po podatkih SURS je bilo leta 2025 obema oblikama revščine hkrati izpostavljenih 5,2 odstotka prebivalcev. Približno vsak deseti prebivalec, ki ni bil izpostavljen dohodkovnemu tveganju revščine, je kljub temu poročal, da s svojimi prihodki težko ali zelo težko shaja skozi mesec. Tudi dohodek nad statističnim pragom torej še ne zagotavlja življenja brez finančnih skrbi.

Razlike so izrazite tudi glede na izobrazbo. Med prebivalci z najnižjo doseženo izobrazbo jih je v subjektivno revnih gospodinjstvih živelo 26,5 odstotka, med najbolj izobraženimi pa 6,6 odstotka. Izobrazba sama po sebi ne določa življenjskega standarda, podatki pa kažejo, da so finančne stiske med posameznimi skupinami prebivalstva različno razširjene.

Zakaj manj brezposelnih še ne pomeni manj revščine

Nova zaposlitev lahko človeku po daljšem obdobju brez dela prinese pomembno finančno olajšanje. Vendar redni prihodki še ne pomenijo nujno tudi varnosti. Njihova dejanska vrednost se pokaže šele ob stroških, ki jih mora posameznik ali družina z njimi pokriti.

Prav zato podatka o manj registriranih brezposelnih in skoraj 300.000 prebivalcih pod pragom tveganja revščine nista v nasprotju. Opisujeta različna vidika družbenih razmer. Prvi govori o številu ljudi v evidenci brezposelnih, drugi o razporeditvi dohodkov med prebivalstvom. Vmes pa so številna gospodinjstva, ki sicer imajo redne prihodke, vendar jim ti ne zagotavljajo finančne brezskrbnosti.

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini se tako odpira širše vprašanje življenjskega standarda. Podatki o zaposlovanju so pomembni, a za vsakdan posameznika šteje tudi to, ali lahko pravočasno poravna položnice, zagotovi osnovne potrebe in ob nepričakovanem izdatku ne ostane brez denarja.

Manj brezposelnih še ne pomeni manj finančnih stisk. Pravo vprašanje ostaja, koliko ljudi lahko s svojimi prihodki dostojno živi.