Jesenske okužbe dihal v Sloveniji dobivajo zagon. NIJZ beleži več obiskov zaradi respiratornih obolenj, medtem ko se bo cepljenje proti gripi zaradi zamud pri dobavi cepiv začelo skoraj dva tedna pozneje od prvotnega načrta. Kateri virusi trenutno krožijo in kdo mora biti posebej previden?

Zdravnica med pregledom starejšega pacienta. Okužbe dihal v Sloveniji naraščajo, cepljenje proti gripi pa se zamika. (foto: Getty Images / Unsplash+)

Okužbe dihal naraščajo, cepljenje proti gripi pa zamuja.

V slovenskih ambulantah so na začetku oktobra zabeležili več obiskov zaradi akutnih okužb dihal. Toda gripa, na katero se država pripravlja s cepljenjem, za zdaj ni glavni povzročitelj obolenj. Med laboratorijsko odkritimi virusi izstopajo predvsem rinovirusi, pogosti povzročitelji prehlada.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je število obiskov in posvetov zaradi akutnih okužb dihal v enem tednu povečalo za približno šest odstotkov. Hkrati je inštitut napovedal zamik začetka cepljenja proti gripi, ker dobava cepiv ne poteka po prvotnem načrtu.

Povečanje števila obravnav spremlja predvsem kroženje drugih respiratornih virusov. Razpoložljivi podatki ne kažejo, da bi bilo povezano z zamikom cepljenja proti gripi.

V enem tednu skoraj šest odstotkov več obravnav

V 40. epidemiološkem tednu, od 28. septembra do 4. oktobra 2026, so v ambulantah, vključenih v spremljanje, zabeležili 1.220,2 obiska oziroma posveta zaradi akutnih okužb dihal na 100.000 prebivalcev. Teden prej je ta vrednost znašala 1.151,5.

Gre za podatke iz spremljanih ambulant, ne za število vseh okuženih ljudi v Sloveniji. Številni prebivalci z blažjimi simptomi zdravniške pomoči sploh ne poiščejo.

Kljub povečanju obravnav pojavnost akutnih okužb dihal ostaja pod epidemskim pragom. Tudi obiskov zaradi gripi podobne bolezni je bilo v obravnavanem obdobju malo.

Rinovirusi najpogostejši med testiranimi vzorci

Med testiranimi vzorci so najpogosteje odkrili rinoviruse, ki povzročajo običajne prehlade. NIJZ jih je dokazal v 42 odstotkih testiranih vzorcev, v vzorcih iz primarnega zdravstva pa je njihov delež dosegel 61 odstotkov.

Okužba z rinovirusi se običajno kaže z zamašenim nosom, kihanjem, draženjem žrela in kašljem. Pri večini ljudi poteka blago, pri bolnikih z nekaterimi kroničnimi boleznimi dihal pa lahko povzroči izrazitejše težave.

Laboratoriji so zaznali še viruse parainfluence, enteroviruse, sezonske koronaviruse in adenoviruse. Njihovo kroženje spremlja tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki je v poročilu za 40. teden izpostavil podobno epidemiološko sliko.

Ker različni virusi povzročajo podobne težave, zgolj na podlagi kašlja ali povišane temperature ni mogoče zanesljivo določiti povzročitelja.

Gripo so potrdili v štirih laboratorijskih vzorcih

V okviru laboratorijskega spremljanja so v 40. epidemiološkem tednu potrdili štiri okužbe z virusom influence A. Med potrjenimi primeri so bili tudi trije bolniki, stari 21, 50 in 78 let, ki so bili obravnavani v bolnišnici.

Gre za primere, zajete v sistemu laboratorijskega spremljanja, zato podatka ni mogoče razumeti kot skupno število vseh okužb z gripo v Sloveniji.

Gripa se lahko začne nenadoma, z vročino, bolečinami v mišicah, glavobolom in izrazito utrujenostjo. Ker se njeni simptomi prekrivajo z drugimi respiratornimi okužbami, je za zanesljivo razlikovanje v določenih primerih potrebno laboratorijsko testiranje.

Covid-19 ostaja prisoten, RSV v spremljanih vzorcih niso odkrili

V istem tednu so potrdili 16 okužb s SARS-CoV-2, kar je predstavljalo 2,1 odstotka testiranih vzorcev. Covid-19 tako ostaja med povzročitelji okužb dihal, čeprav v obravnavanem obdobju ni prevladoval.

Respiratornega sincicijskega virusa oziroma RSV v spremljanih vzorcih niso dokazali. To ne izključuje posameznih okužb zunaj sistema spremljanja, vendar podatki za začetek oktobra ne kažejo izrazitejšega kroženja tega virusa.

RSV je posebej pomemben za dojenčke, starejše in kronične bolnike, pri katerih lahko povzroči težji potek okužbe spodnjih dihal. Njegovo širjenje se praviloma okrepi v hladnejšem delu leta.

Cepljenje proti gripi se bo začelo 2. novembra

Medtem ko ambulante beležijo več obravnav zaradi okužb dihal, se je zapletlo pri dobavi cepiv proti sezonski gripi.

Po obvestilu NIJZ z dne 8. oktobra se bo cepljenje začelo 2. novembra 2026, čeprav je bil prvotno predviden 20. oktober. Razlog so proizvodne težave in zamude pri dobavi cepiv, s katerimi se srečujejo tudi druge evropske države.

Težava je povezana z dobavo, ne z ugotovljenimi varnostnimi pomanjkljivostmi cepiv.

Slovenija naj bi do konca oktobra prejela približno 100.000 odmerkov. Ker začetna količina ne bo zadostovala za vsa naročila, bodo cepiva med izvajalce razdeljena sorazmerno glede na obseg cepljenja v prejšnji sezoni.

Takrat se je proti gripi cepilo več kot 167.000 prebivalcev. Dodatne količine cepiv naj bi prispele pozneje.

Kdo naj bo ob začetku cepljenja prvi na vrsti?

Zamik začetka cepljenja je posebej pomemben za ljudi, pri katerih lahko gripa povzroči resnejše zaplete. NIJZ cepljenje priporoča predvsem starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, nosečnicam, osebam z izrazito prekomerno telesno težo, otrokom od šestega meseca do drugega leta starosti ter zdravstvenim delavcem.

Pri teh skupinah lahko okužba povzroči pljučnico, poslabšanje kroničnih bolezni ali druge zaplete. Starejši so lahko ranljivejši tudi zaradi postopnih sprememb v delovanju imunskega sistema. O tem, kako spremembe imunskega sistema s staranjem vplivajo na obrambne sposobnosti telesa, smo že pisali.

NIJZ izvajalcem priporoča, naj zaradi omejenih začetnih količin cepiv po možnosti prednostno cepijo ranljive skupine. Cepljenje ne zagotavlja popolne zaščite pred okužbo, zmanjšuje pa tveganje za gripo in njene težje posledice.

Posodobljena cepiva proti covidu-19 so že na voljo

Za razliko od cepiv proti gripi so posodobljena cepiva proti covidu-19 za sezono 2026/2027 že na voljo.

NIJZ je 9. oktobra sporočil, da lahko izvajalci naročajo cepivi Comirnaty XFG in Bimervax XFG.1.1. Cepljenje je posebej priporočeno starejšim od 65 let, oskrbovancem domov za starejše in posebej ranljivim kroničnim bolnikom, tudi otrokom od šestega meseca starosti, kadar sodijo med skupine s povečanim tveganjem.

Cepljenje proti covidu-19 je mogoče opraviti sočasno s cepljenjem proti gripi ali ločeno. Zamik dobave cepiv proti gripi zato ne vpliva na razpoložljivost posodobljenih cepiv proti covidu-19.

Kaj storiti, ko se pojavijo prvi simptomi?

Kašelj, vročina in bolečine v žrelu še ne pomenijo nujno gripe. Pri blažjih okužbah običajno pomagajo počitek, zadosten vnos tekočine in lajšanje simptomov. Ob izrazitem poslabšanju zdravstvenega stanja je potreben posvet z zdravnikom, hude težave z dihanjem pa zahtevajo nujno medicinsko pomoč.

Redno prezračevanje prostorov, umivanje rok in izogibanje tesnim stikom ob bolezni lahko zmanjšajo možnost prenosa virusov. Na pomen cepljenja kot zaščite pred nalezljivimi boleznimi opozarja tudi Ministrstvo za zdravje.

Za najbolj ranljive bo odločilna razpoložljivost prvih odmerkov

Zaradi zamika dobave cepiv proti gripi bo za ranljive skupine posebej pomembna razpoložljivost prvih odmerkov ob začetku cepljenja. NIJZ izvajalcem priporoča, naj jih po možnosti najprej namenijo prebivalcem z večjim tveganjem za zaplete. Za starejše, kronične bolnike in druge posebej ranljive skupine je namreč pomembno, da zaščito pridobijo še pred izrazitejšim širjenjem gripe.

Čeprav trenutno med okužbami dihal prevladujejo drugi virusi, se lahko epidemiološke razmere v prihodnjih tednih spremenijo. Zato bo pomembno, da bodo prebivalci pravočasno obveščeni o razpoložljivosti cepiv in možnostih cepljenja pri svojih izvajalcih zdravstvenih storitev.