Znani zaporniški oddelek na Povšetovi ulici v Ljubljani je po dolgih 64 letih zaprl svoja vrata. Gre za kraj, na katerem so prespale mnoge ‘poredne’ osebe, v zgodovino pa se je zapisal tudi po zaslugi dolgoletnih člankov Marjana Skumavca v posebni rubriki časopisa Delo.

Nov objekt v Dobrunjah (foto: URSIKS/gov.si)
Pred desetletji so mnogi kar nestrpno pričakovali novo številko časopisa Delo, v kateri je tedaj novinar Marjan Skumavc (kasneje bolj znan kot akademski slikar) v hemingwayevskem slogu opisoval, kakšno delo so imeli policisti v nočnih urah. »Jože je pod težo hlapov razgrajal na ulici. Ne dolgo. Nenadoma je zagledal plave angele in prenočil je na Povšetovi,« je Skumavc na zabaven in jedrnat način opisoval ljubljansko nočno kroniko.
Vsi nočno-alkoholni in ostali grehi so se v Ljubljani na koncu vedno zbrali na isti lokaciji – na Povšetovi. Sedaj pa se je po kar 64-ih letih delovanja na tem naslovu Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana preselil, oz. so njegov zaprti oddelek in pripor premestili v novi zaporski kompleks v Dobrunjah. Tako so hkrati rešili prostorsko stisko ter zagotovili boljše razmere za delo zaposlenih, za bivanje zaprtih oseb in tudi za njihovo obravnavo.
»Selitev pomeni pomemben mejnik za slovenski zaporski sistem in je veliko več kot logistična premestitev iz enega objekta v drugega. ZPKZ Ljubljana je na Povšetovi deloval v dotrajanih in prostorsko omejenih objektih, ki prvotno niso bili zgrajeni za namen zapora in niso omogočali doseganja vseh sodobnih standardov izvrševanja kazenskih sankcij,« so ob tem povedali z Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS).
Dodali so, kako zahtevna je bila sama selitev – z varnostnega, logističnega in organizacijskega vidika. Potrebno je bilo temeljito načrtovanje, usklajevanje številnih različnih služb ter preventivno pripravo na številne morebitne situacije, do katerih bi lahko prišlo med selitvijo. Ključni cilj, da se selitev izvede varno, mirno in čim bolj nemoteno, je bil nazadnje dosežen, pa čeprav doslej s takšnimi kompleksnimi zaporniškimi premiki v Sloveniji nihče ni imel veliko izkušenj.