Ko se dan zavleče in za štedilnikom ne želite preživeti celega popoldneva, pride prav kosilo, pri katerem gre skoraj vse v eno posodo. Popečen piščanec, makaroni in kremasta sirova omaka sestavijo konkreten obrok, pikantnost pa lahko povsem prilagodite svojemu okusu. Poleg hitre priprave ima takšno kosilo še eno praktično stran – po njem vam ne ostane gora umazane posode.

Kremasti makaroni s popečenim piščancem so pripravljeni v enem loncu in so lahko na mizi v približno 30 minutah. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Hitro kosilo, pri katerem večino dela opravi ena posoda

Hitro kosilo ni nujno hitro tudi takrat, ko je treba po njem pospraviti kuhinjo. Pri tej jedi je postopek precej bolj preprost: piščanca najprej popečemo, nato pa v isti posodi skuhamo še makarone in pripravimo omako. Tako okus, ki ostane po pečenju mesa na dnu posode, postane del jedi, namesto da bi ga skupaj s prvo ponvijo poslali v pomivalno korito.

Jed nekoliko spominja na ameriški »Buffalo chicken mac and cheese«, vendar je domača različica lahko precej manj pikantna. Pekoča omaka tu ni glavni igralec, ampak dodatek, zato jo lahko odmerimo po okusu ali jo postavimo na mizo šele ob serviranju. Osnova ostajajo makaroni, popečen piščanec in kremasta sirova omaka.

Kaj potrebujemo za štiri osebe?

Za štiri porcije potrebujemo 350 gramov kratkih makaronov in približno 450 gramov piščančjih prsi. Pripravimo še žlico oljčnega olja, približno 700 mililitrov piščančje jušne osnove, 200 mililitrov mleka, 150 gramov naribanega cheddarja ali drugega sira, ki se dobro topi, 60 gramov kremnega sira in žlico masla.

Za okus dodamo eno do dve žlici pekoče omake, čajno žličko sladke mlete paprike, polovico čajne žličke česna v prahu ter sol in sveže mleti poper. Na koncu pride prav še nekaj drobnjaka ali mlade čebule.

Cheddar je zaradi izrazitega okusa in dobre topljivosti zelo primeren, ni pa nujen. Brez težav ga lahko nadomestimo z drugim poltrdim sirom, ki se lepo stopi. Podobno velja za pekočo omako: če bodo jedli tudi otroci ali tisti, ki pikantnega ne marajo, je bolje začeti z manjšo količino in jo po potrebi dodati pozneje.

Najprej popečemo meso, nato pridejo na vrsto makaroni

Piščančje prsi narežemo na manjše koščke ter jih začinimo s sladko papriko, česnom v prahu, soljo in poprom. V večjem globokem loncu segrejemo olje in dodamo meso. Če ga ne obračamo ves čas, se bo površina lepše zapekla. Ko je piščanec pečen, ga prestavimo na krožnik in posodo pustimo na štedilniku.

Pri perutnini se zgolj na barvo mesa ni dobro zanašati. USDA kot varno minimalno notranjo temperaturo za piščanca navaja 165 stopinj Fahrenheita oziroma približno 74 stopinj Celzija, temperaturo pa je najbolje preveriti v najdebelejšem delu mesa s kuhinjskim termometrom.

Pozornost je potrebna tudi pred kuhanjem. FDA svetuje, da surovo meso in perutnino med pripravo ločujemo od drugih živil, po stiku z njima pa temeljito očistimo deske, pribor, posodo in delovne površine.

Ko piščanca vzamemo iz lonca, vanj prilijemo jušno osnovo in mleko ter stresemo makarone. Počakamo, da tekočina rahlo zavre, nato temperaturo zmanjšamo. Testenine med kuhanjem večkrat premešamo, predvsem pri dnu, čas pa prilagodimo njihovi obliki in navodilom na embalaži. Če tekočino vpijejo, preden so kuhane, prilijemo še nekoliko jušne osnove ali vode.

Pri običajnem kuhanju testenin bi vodo na tej točki odlili, tukaj pa škrob ostane v loncu in pomaga zgostiti tekočino. To je eden od razlogov, da lahko iz iste posode na koncu dobimo dovolj povezano omako, ne da bi jo pripravljali posebej.

Kremasta omaka nastane šele proti koncu

Ko so makaroni kuhani, temperaturo zmanjšamo na minimum. Vmešamo maslo in kremni sir, nato pa postopoma dodajamo še naribani sir. Omaka na tej stopnji ne potrebuje močnega vrenja; pri zmernejši temperaturi imamo nad njenim zgoščevanjem precej več nadzora.

V lonec nato vrnemo popečenega piščanca in dodamo pekočo omako. Z eno žlico bo pikantnost precej zadržana, z večjo količino pa lahko okus hitro postane izrazitejši. Če za isto mizo sedijo ljudje z različnimi okusi, je najpreprosteje pripraviti milejšo osnovo in dodatno pekočo omako ponuditi posebej.

Preden makarone razdelimo na krožnike, preverimo še gostoto. Omaka je lahko v loncu videti nekoliko redkejša, saj bodo testenine med kratkim počitkom vpile še nekaj tekočine. Če se zgosti preveč, jo lahko popravimo z majhno količino toplega mleka. Na koncu dodamo nasekljan drobnjak ali mlado čebulo, ki precej bogati sirovi osnovi dodata nekaj svežine.

Če bi naslednjič pripravili nekoliko drugačno kosilo s piščancem, smo na Dnevnih Novicah že predstavili tudi mehiško kosilo za štiri, kjer isti osnovni kos mesa spremljajo povsem drugačni okusi.

Trideset minut je dosegljivih, vendar štoparice ne potrebujemo

Približno pol ure za pripravo je realen okvir predvsem takrat, ko posamezne korake povežemo. Medtem ko se piščanec peče, lahko naribamo sir, med kuhanjem makaronov pa pripravimo drobnjak in vse, kar bomo potrebovali pri serviranju.

Natančen čas bo kljub temu odvisen od vrste testenin, velikosti koščkov mesa, posode in štedilnika. Pri prvi pripravi se zato nima smisla obremenjevati z nekaj dodatnimi minutami. Pomembneje je, da je piščanec varno pečen in da makaroni niso prekuhani. Pol ure v naslovu je tako predvsem uporaben časovni okvir za kosilo, pri katerem se posamezni koraki nadaljujejo drug za drugim in ni treba hkrati nadzorovati več loncev.

Kaj pa, če nekaj kosila ostane?

Ostankov zaradi piščanca in mlečnih izdelkov ne puščamo več ur na kuhinjskem pultu. FoodSafety.gov priporoča, da kuhano hrano in ostanke pospravimo v hladilnik ali zamrzovalnik najpozneje v dveh urah po pripravi. V hladilniku naj bi kuhane ostanke praviloma porabili v treh do štirih dneh.

Makaroni bodo po noči v hladilniku skoraj zagotovo gostejši kot takoj po pripravi, saj bodo še naprej vpijali omako. Pri pogrevanju zato pomaga nekaj mleka in počasnejše segrevanje.

Končni rezultat je precej konkretno kosilo iz sestavin, ki jih ni težko dobiti, največ dela pa opravimo v eni posodi. Na krožniku dobimo mehke makarone v kremasti sirovi omaki, med njimi popečene koščke piščanca in toliko pikantnosti, kolikor je želimo. Za petkov dan, ko se po tednu pogosto ne ljubi dolgo stati za štedilnikom, je to tudi glavni argument tega recepta.