Daleč od Sonca so astronomi v arhivskih posnetkih teleskopa Subaru našli komet 28P/Neujmin v nenavadno mirnem stanju. Ker ga ni obdajal zaznaven oblak plina in prahu, so lahko veliko neposredneje proučili njegovo jedro in ugotovili, da se njegova površina kljub podobnosti s temnimi asteroidi pri odbijanju svetlobe obnaša presenetljivo drugače.

Komet 28P/Neujmin daleč od Sonca, kjer so astronomi proučili njegovo jedro. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Daleč od Sonca je komet pokazal svoje jedro

Kometi postanejo najbolj prepoznavni, ko se približajo Soncu. Led na njihovem jedru začne sublimirati, sproščata se plin in prah, okoli jedra pa nastane značilen oblak oziroma koma. Prav ta aktivnost, ki lahko ustvari tudi spektakularen rep, astronomom hkrati otežuje neposreden pogled na površino jedra.

Pri 28P/Neujmin je bilo drugače. Raziskovalci so ga prepoznali na arhivskih posnetkih, ki jih je leta 2016 posnela kamera Hyper Suprime-Cam na 8,2-metrskem teleskopu Subaru na Havajih. Kot pojasnjuje Subaru Telescope, je bil komet takrat več kot deset astronomskih enot od Sonca, torej dlje od njega, kot je v povprečju oddaljen Saturn. Na tej razdalji ni kazal zaznavne kome, zato je bilo mogoče njegovo jedro proučevati brez običajne koprene plina in prahu.

28P/Neujmin sicer ni novoodkrit komet. Gre za že dolgo znan periodični komet iz Jupitrove družine, ki za pot okoli Sonca potrebuje približno 18 let. Novost je podrobna analiza njegovega jedra v razmerah, v katerih so kometi le redko dovolj dobro vidni za takšne meritve.

Podoben temnim asteroidom – dokler niso pogledali svetlobe

Prvo presenečenje ni bilo v barvi. Meritve so pokazale, da je jedro po spektralnih lastnostih podobno nekaterim zelo temnim asteroidom. Toda ko so astronomi analizirali, kako se njegova svetlost spreminja ob skoraj popolni poravnavi Sonca, kometa in Zemlje, se podobnost ni več nadaljevala.

28P/Neujmin so namreč posnetki ujeli blizu opozicije. Pri takšni geometriji lahko površina nebesnega telesa postane svetlejša, pojav pa astronomom razkriva lastnosti materiala na njej. Pri tem kometu je bilo povečanje svetlosti izrazitejše od tistega, ki ga običajno kažejo primerljivo temni asteroidi.

Raziskava, objavljena v reviji Publications of the Astronomical Society of Japan, kaže, da bi se ključna razlika lahko skrivala v mikrostrukturi površine – denimo v velikosti delcev, njihovi razporeditvi in praznem prostoru med njimi. Povedano preprosteje: komet je lahko na prvi pogled podoben temnemu asteroidu, vendar je njegova površina zgrajena drugače.

Vsak približek Soncu lahko pusti sled

Ena od možnih razlag vodi do življenja kometa samega. Ko se 28P/Neujmin na svoji poti vedno znova približuje Soncu, se njegovo jedro segreje, hlapne snovi sublimirajo, s površine pa odnaša material. Po številnih takšnih ciklih lahko ostane plast, katere drobna struktura se razlikuje od površine asteroida.

Raziskovalci so pri razlagi previdni. Meritve enega kometa še ne omogočajo sklepa, da imajo vsa kometna jedra enake lastnosti, zato bodo za potrditev potrebna opazovanja drugih podobnih objektov. Primerjava več mirujočih jeder bi lahko pokazala, ali je 28P/Neujmin izjema ali pa so astronomi naleteli na širšo značilnost kometov.

Tudi meja med kometi in asteroidi ni vedno tako jasna, kot nakazujeta njuni imeni. Na Dnevnih Novicah smo že poročali o primeru, ko je NASA potrdila, da je bil asteroid v resnici komet. Primer 28P/Neujmin pa kaže nekaj drugega: podobnost s temnimi asteroidi lahko izgine, ko astronomi podrobneje pogledajo lastnosti same površine.

Presenečenje je čakalo v desetletje starih podatkih

Posebnost zgodbe je tudi način, kako so astronomi prišli do kometa. Posnetki iz leta 2016 niso bili narejeni posebej za proučevanje 28P/Neujmin. Komet se je znašel v širokem vidnem polju kamere Hyper Suprime-Cam, raziskovalci pa so ga prepoznali šele pri sistematičnem pregledovanju arhivskih podatkov.

Takšno iskanje lahko astronomom odpre novo pot do proučevanja oddaljenih in neaktivnih kometov. Subaru s svojim velikim zrcalom zazna zelo šibke objekte, široko vidno polje njegove kamere pa pomeni, da se lahko v ogromni količini že zbranih podatkov skrivajo telesa, ki ob prvotnem opazovanju sploh niso bila cilj raziskave.

Primer 28P/Neujmin obenem kaže, kako dragoceni so astronomski arhivi. V desetletje starih posnetkih se lahko skrivajo podatki o objektih, ki ob prvotnih opazovanjih sploh niso bili v središču pozornosti, danes pa lahko pomagajo razkriti, kako so zgrajena kometna jedra.