Da bi zagotovila večjo predvidljivost in preglednost za evropska podjetja, države in organe EU, je Komisija EU pravkar objavila smernice za ‘Uredbo o tujih subvencijah’. V njih so našteli več vidikov ‘Uredbe o tujih subvencijah’ in primere, ko naj bi Komisija EU posebej preverila, ali prihaja do kršitev zakonodaje EU.

Simboličen prizor iz železarne (foto: pxhere.com)

Uredba o finančnih subvencijah (URS) je v veljavi že od leta 2023, Evropski komisiji pa omogoča, da obravnava vsa morebitna izkrivljanja, ki jih lahko povzročajo tuje subvencije za gospodarske družbe iz katere od držav EU.  Tako se želi na območju celotne EU zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja in preprečiti nezakonito izkrivljanje trga.

Nove smernice Komisije EU podrobno pojasnjujejo več vidikov ‘Uredbe o tujih subvencijah’ . Prvo s Komisije EU navedli ‘Oceno izkrivljanj’ in govori o dveh korakih, ki jih bo Komisije EU storila, če posumi na kršenje predpisov. Najprej bo preučila, ali tuja subvencija krepi konkurenčni položaj podjetja v EU, nakar bo prek posebne analize preučila še morebitni vpliv na konkurenco.

Sicer nove smernice vsebujejo dolg seznam primerov subvencij, ki se lahko štejejo za izkrivljajoče. Drugi vidik so poimenovali ‘Ocena izkrivljanj, zlasti v postopkih javnega naročanja’. »Če gospodarski subjekt sodeluje v postopku javnega naročanja na notranjem trgu in ima Komisija informacije, da je tuja subvencija morda vplivala na pogoje razpisa, bo ocenila, ali je prišlo do izkrivljanja,« so pojasnili s Komisije EU.

Tretji vidik se imenuje ‘Test tehtanja’ in pojasnjuje postopke Komisije EU za tehtanje oz. ocenjevanje negativnih učinkov izkrivljajoče tuje subvencije v primerjavi z morebitnimi pozitivnimi učinki. Zadnji vidik pa je ‘Uporaba mehanizma za prijavo na koncentracije in postopke javnega naročanja’. Tudi v tem primeru lahko Komisija EU zahteva preverjanje, če posumi, da so bile podjetju v zadnjih treh letih dodeljene tuje subvencije.

Ni pa povsem jasno, ali je morda velika večina proizvodov v ZDA posredno subvencionirana s strani države – če v ZDA vlada narekuje ceno goriv in liter diesel goriva stane le 0,79 evra, je potem v primerjavi z EU marsikaj v ameriški gospodarski proizvodnji in npr. ogrevanju objektov umetno cenejše od primerljivih evropskih artiklov in storitev.