Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se skupaj s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo pravkar nahaja na Bližnjem vzhodu, kjer bosta obiskala Jordanijo, Sirijo in Libanon.
Von der Leyen, Costa, kralj Jordanije Abdullah II. in prestolonaslednik Husein (foto: consilium.europa.eu)
Danes je v prestolnici Jordanije Amanu potekal prvi vrh EU-Jordanija, na katerem se je potrdila zavezanost EU tej državi, ki je evropska ključna strateška partnerica na Bližnjem vzhodu in v širši regiji vzhodnega Sredozemlja. Predsednica Komisije EU Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antóni Costa sta z jordanskim kraljem Abdullahom II. pregledala izvajanje strateškega in celovitega partnerstva.
Dogovor o tem partnerstvu je bil podpisan pred enim letom, kar je bilo tudi pričakovano, saj je Jordanija pro-zahodna kraljevina in obenem edina država Bližnjega vzhoda, ki v zadnjih 50 letih ni bila v vojni. Na tem zelo pomembnem sestanku naj bi danes določili tudi prednostne naloge za prihodnost. Jutri pa bosta predsednika von der Leyen in Costa odpravila v Damask, kjer se bosta srečala s predsednikom al-Sharaajem.
Tam naj bi poglobila politične vezi in gospodarsko sodelovanje z državo, v kateri sedaj vlada nekdanja Al Kaida. Od padca diktatorja Assada dalje so se zmagovalci spopadli z alavitsko, krščansko in druzovsko manjšino, pravkar pa sredi Alepa s tanki in z droni napadajo dve četrti Kurdov, s katerimi se prav tako ne morejo zmeniti o bodoči ureditvi države. EU bi rada pomagala pri okrevanju, obnovi in k vzpostavitvi miru v Siriji, kar pa bo težko dosegljivo.
Nazadnje pa se bosta voditelja dveh od treh najpomembnejših organov EU iz Sirije odpravila še v Bejrut, kjer se bosta srečala s tamkajšnjim predsednikom Aounom. Tudi tam naj bi prek obiska okrepili partnerstvo med EU in Libanonom, s poudarkom na blaginji, varnosti in stabilnosti. Nesrečni Libanon je namreč v zadnjega pol stoletja doživel celo serijo internih sektaških spopadov ter več zunanjih vojaških posredovanja Izraela in Sirije.
Pred 7 leti je državo, ki je tedaj še vedno gostila ogromno beguncev iz sosednje sirske državljanske vojne, pretresla večja ekonomska kriza z množičnimi protesti, leta 2020 je prišlo do ogromne eksplozije v pristanišču Bejruta, lani pa je državo zaradi konflikta s pro-iranskim in pro-palestinskim z gibanjem Hezbolah začel znova bombardirati Izrael.
Trenutno v tej državi, ki so jo nekoč imenovali Švica Bližnjega vzhoda, prihaja do vsakodnevnih rednih izpadov električne energije, infrastruktura razpada, saj že dolgo ni denarja za njeno vzdrževanje, mnogi ljudje pa so zaradi inflacije izgubili vse svoje prihranke. Zato bo Libanon najbrž znova potreboval večjo finančno pomoč EU.