Evropski parlament je obiskal premier Grenlandije Jens-Frederik Nielsen, ki je v svojem govoru poudaril, da Grenlandija potrebuje EU in EU potrebuje Grenlandijo. Obe strani sta močno zainteresirani za večje gospodarsko sodelovanje ter za obrambo Grenlandije pred agresivnimi grožnjami predsednika ZDA Trumpa.
Grenlandski premier Nielsen med govorom v Parlamentu EU (foto: europarl.europa.eu)
Z Evropskega parlamenta so spomnili, da se je Grenlandija znašla v središču novih geopolitičnih napetosti med ZDA in Evropo, ko je predsednik ZDA Donald Trump izjavil, da ne more izključiti ameriške priključitve tega otoka. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje znotraj Kraljevine Danske, tako grenlandske kot tudi danske oblasti nenehno poudarjajo pravico Grenlandije do samoodločbe in dejstvo, da Grenlandija ni naprodaj.
Sicer je Donald Trump že pred leti izjavil, da bi ZDA rade kar kupile Grenlandijo. Ker so mu Grenlandci in Danci odgovorili, da otok žal ni naprodaj, je ob svojem drugem prihodu na položaj predsednika ZDA kmalu zagrozil z nasilno priključitvijo. Danska, večina ostalih držav EU in ZDA so že desetletja zaveznice v NATO paktu, vseeno pa je Trump prijateljski državi grozil z vojaško invazijo!
Takoj po letošnjih grenlandskih volitvah, ki jih je dobil Jens-Frederik Nielsen, je Grenlandijo oziroma ameriško bazo na severozahodu države Pittufik obiskal poslanec predsednika Trumpa J. D. Vance, ki je takoj okaral Dansko, da zanemarja otrok, da ne vlaga dovolj v Grenlandijo, in napovedal, da bodo Združene države Amerike okrepile svojo tamkajšnjo prisotnost.
Kmalu zatem je junija letos ameriška vojska po Trumpovem ukazu premaknila kompetenco nad otokom z območja odgovornosti Ameriškega evropskega poveljstva (US EUCOM) v območje odgovornosti Ameriškega severnega poveljstva (US NORTHCOM). Velja še spomniti, da so ZDA vojaško prisotne na Grenlandiji že od II. svetovne vojne, šele lani pa so končno odkrili lokacijo tajne baze ‘Camp Centruy’, ki je tam delovala med leti 1959 in 1967.
Američani so skrivno bazo pod ledom, ki jo je z elektriko napajal manjši atomski reaktor, zapustili zaradi premikanja ledenikov. Sicer so atomski reaktor vzeli s seboj, marsikaj drugega pa so preprosto pustili pod ledom. Ker se sedaj led zaradi segrevanja planeta topi, Grenlandijo kmalu čaka morebitna ekološka katastrofa. Velja dodati, da se zaradi topljenja ledu na otoku odkrivajo nova nahajališča pomembnih rudnin, pa tudi zlata in diamantov.
Od tod najbrž izvira tako velik interes Donalda Trumpa za negostoljubno arktično območje, ki je last prijateljske zavezniške države. Premierja Grenlandije Jensa-Frederika Nielsena pa je ob obisku najprej pozdravila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je potrdila, da bo Parlament EU vedno stal ob strani prebivalcem Grenlandije in njihovi pravici, da sami odločajo o svoji prihodnosti. Nilsen pa bi rad poglobil gospodarsko sodelovanje z EU.
»Premier je opozoril na potencial za še večjo okrepitev sodelovanja na področjih, kot so rudarstvo, saj Grenlandija poseduje 24 od 34 kritičnih mineralov, ki jih je opredelila EU, obnovljiva energija – glede na hidroenergetski potencial Grenlandije, digitalni razkorak ter izobraževanje mladih in trajnostni turizem. Poudaril je tudi pomen trgovinskih odnosov, zlasti za področji rib in školjk,« so še sporočili s Parlamenta EU.