Evropska komisija in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino sta oznanila, da so v 12 mesecih lanskega leta 2024 organi EU in držav članic EU prestregli za 112 milijonov kosov ponarejenega blaga, ki so jih skupno ocenili na 3,8 milijarde evrov maloprodajne vrednosti. V poročilu so poudarili nujnost posodobitve sistema izvrševanja, ključno vlogo pri reševanju te problematike pa naj bi imela carinska reforma.
Tudi v Sloveniji so lani zaplenili nekaj ponarejenega blaga (foto: FURS/gov.si)
Komisija EU in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) sta uvodoma pojasnila, da je skupno število v letu 2024 zaseženih primerkov 112 milijonov in je hkrati drugo najvišje po rekordnem letu 2023. V primerjavi z letom 2022 so se zasegi lani povečali za več kot 30 %, ocenjena skupna maloprodajna vrednost zasegov pa je prav v lanskem letu dosegla doslej najvišjo raven.
»Ponarejeno blago še naprej ogroža varnost potrošnikov, pošteno konkurenco in inovacije – od tradicionalnih predmetov, kot so oblačila, igrače, izdelki za nego telesa, kot so parfumi in kozmetika, ter posneti CD-ji/DVD-ji (vključno s programsko opremo), do novejših kategorij, kot so elektronske cigarete in naprave za vapiranje. Nove tehnologije spodbujajo širjenje bolj dovršenih ponaredkov,« so zapisali s Komisije EU.
Zaznali so tudi večje povpraševanje po programski opremi in vsebinah retro-iger, kar pomeni rast ponaredkov, ki kršijo avtorske pravice. Glede držav izvora pa so se malce presenetljivo Združeni arabski emirati prebili med tri največje ‘izvoznice’ ponarejenega blaga, skupaj s ‘tradicionalnima velesilama’ Kitajsko in Turčijo. Ponarejeno blago še vedno največkrat prevažajo prek pomorskega ladijskega prometa, čeprav predvsem e-trgovina opazno raste.
Carinski organi so na zunanjih mejah EU zasegli okrog 20 milijonov izdelkov z ocenjeno vrednostjo 1,5 milijarde evrov, kar je največ v zadnjem desetletju. Ostalo so zasegli v notranjosti EU. Kar 90 % vseh predmetov so zaplenili v Italiji, Španiji, Franciji, Nizozemski, Portugalski, Romuniji in Poljski. V poročilu so še posebej poudarili potrebo po nujni posodobitvi sistema izvrševanja, ključno vlogo pri reševanju te problematike pa naj bi imela carinska reforma.