Alpinist Aleš Česen se je letos poleti lotil osvajanja še neosvojenih vrhov v gorski skupini Karakorum. V navezi z avstrijskim soplezalcem Lukasom Wörlejem sta prvotno nameravala na Khurdopin Sar (6310 m), a so bile razmere na tej gori prenevarne in sta se zato raje odločila za prav tako še neosvojeno bližnjo goro Cherireen Sar (6224 m). Pri vzponu in spustu sta bila uspešna, čeprav sta se podala na povsem neznan teren in si zaradi odročnosti lokacije nista smela privoščiti prav nobenih napak.

Aleš in Lukas sta med zadnjim delom vzpona pazila na razpoke in uživala v soncu (foto: Vincent Wörle)

S Planinske zveze Slovenije (PZS) so potrdili, da je slovenski vrhunski Alpinist Aleš Česen v navezi z avstrijskim soplezalcem Lukasom Wörlejem konec julija uspešno opravil prvi pristop na 6224 metrov visoki Cherireen Sar. Gora se nahaja v pakistanski gorski verigi Karakorum, vendar je tako odročna, da je z iskanjem po Googlovih spletnih zemljevidih niti ni moč najti. Podobne težave je imela tudi odprava.

Ko so planinci prvič zagledali skupino sosednjih vrhov, sprva niso mogli niti povsem zanesljivo določiti, kateri vrh je pravzaprav kateri. Njun prvotni načrt je bil preplezati na najvišjo goro nad dolino ledenika Khurdopin Sar (6310 m), a so bile razmere že v spodnjem in nato tudi v zgornjem delu te gore tako nevarne, da so se preusmerili na bližnjo, prav tako še neosvojeno goro Cherireen Sar.

Sin slavnega alpinista Toma Česna in njegov avstrijski kolega sta se na neosvojeni vrh prva povzpela 29. julija, potem ko sta kljub nepoznavanju terena in precejšnjim težavam z vremenom sprejela pravilne odločitve in preplezala 2400-metrsko prvenstveno smer. Smer sta poimenovala ‘Chicken Hunt’ (‘Lov na kokoši’), nahaja pa se na zahodni strani gore nad ledenikom Khurdopin (približno 30 km jugovzhodno v zračni črti od vasi Shimsal).

Prav zaradi odmaknjenosti prejemnik dveh zlatih cepinov Česen to odpravo opisal kot popoln izlet v neznano in poudaril, da je prav avantura bistvo alpinizma. Največji problem te odprave je bil najti dokaj varno smer in nato ujeti zelo kratko vremensko okno, zato so bile ključne izkušnje in previdno razmišljanje. »Čeprav sva redno dobivala profesionalno vremensko napoved, je bila popolnoma neuporabna, ker je vreme po svoje krojilo oblake in padavine.

Imela sva to srečo, da je bila gora visoka ‘le’ dobrih 6000 metrov in sva si lahko privoščila poskuse drugega za drugim in tudi zgolj en dan dobrega vremena je bil dovolj, česar si na vrhovih nad 7000 metrov ne moreš privoščiti,« so besede Česna povzeli na PZS. Posebej so omenili še težave odprave glede komunikacij s svetom, saj so satelitske povezave nepraktične, Starlink pa vsaj v tem delu Pakistana še ni dosegljiv.