Slovenija je na področju dobrodelnosti v zadnjih dneh napravila dve novi hvalevredni humanitarni potezi. Tako je na rehabilitacijo v našo državo že tretje leto zapored prišlo 50 armenskih otrok, z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve pa so za nove begunce v Libanonu namenili pol milijona evrov humanitarne pomoči.
Armenski otroci med ogledom naravnega rezervata Škocjanski zatok pri Kopru (foto: MZEZ)
Z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so sporočili, da je v Slovenijo pred dnevi prispela že tretja skupina armenskih otrok, ki so bili žrtve oboroženih spopadov v nekdanjem Gorskem Karabahu. Tokrat psiho-socialna rehabilitacija poteka na Debelem rtiču, kjer se nahaja 16 otrok in 3 spremljevalke. Program vključuje skupinske in individualne terapije, cirkuško pedagogiko ter različne prostočasne dejavnosti.
»Slovenija je za psihosocialno rehabilitacijo armenskih otrok, žrtev oboroženih spopadov v Gorskem Karabahu, ki jo izvaja ‘ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti’, namenila skupno 60.000 evrov (po 30.000 evrov v letih 2023 in 2024). Projekt, ki ga izvaja, je bil prvič izveden leta 2022, ko je Slovenija prispevala 10.000 evrov. Oktobra istega leta je na rehabilitacijo prišlo 11 otrok iz Gorskega Karabaha, skupaj s tremi spremljevalkami.
Zaradi konflikta v Gorskem Karabahu je septembra 2023 v Armenijo pobegnilo 100.000 ljudi, med njimi je bilo več kot 30.000 otrok,« so pojasnili z MZEZ. Spomnili pa so tudi, da je pri nas pravkar na letovanju tudi 50 ranljivih otrok in mladostnikov iz Ukrajine, ki prav tako trpijo posledice vojne. Druga akcija MZEZ v zadnjih dneh pa je posvečena novim notranjim beguncem v Libanonu, ki so jim namenili pol milijona evrov humanitarne pomoči.
Pomoč bo v obliki najnujnejših življenjskih potrebščin, pri akciji pa sodelujeta tudi Slovenska Karitas, strateški partner MZEZ za nujne humanitarne odzive in ter ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti. Največji poudarek bo na pomoči ranljivim ženskam, otrokom (še posebej dojenčkom), starejšim in bolnim. Izraelski zračni napadi, ki so prizadeli tudi južni Libanon, so povzročili množične selitve civilistov proti bolj varnemu severu države.
Zaradi bombardiranja domnevnih lokacij teroristov je bila sicer tudi v Bejrutu uničena ključna infrastruktura, vključno z vodnimi viri – to pomeni, da več kot 300.000 prebivalcev Bejruta nima več dostopa do pitne vode. Po zadnjih podatkih MZEZ je v izraelskih napadih umrlo že več kot 1000, ranjenih pa je bilo okrogi 8.000 ljudi.
Zaradi vojaškega konflikta je bilo zaprtih 37 zdravstvenih ustanov, kar dodatno poslabšuje dostop do nujne oskrbe. Po podatkih Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) naj bi po zadnjih spopadih že 1 milijon ljudi (od skupno 5,7 milijona prebivalcev Libanona) nujno potrebovalo humanitarno pomoč.