Švicarsko mesto Lozana je včeraj gostilo ’12. Olimpijski vrh’, oziroma zasedanje Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Na njem je bilo govora modernizaciji igre, o ruskih in beloruskih športnikih, o poletnih Olimpijskih igrah v Parizu, o naslednjih zimskih olimpijskih igrah Milano Cortina 2026 in pa tudi o dopingu.
Prizor s svečanosti na zadnjih igrah v Pekingu (foto: FB Paris 2024)
Vodilni predstavniki celotnega globalnega olimpijskega gibanja so se v Olimpijski hiši v švicarski Lozani sestali na 12. Olimpijskem vrhu. Poleg predsednika, podpredsednika in članov izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) so bili prisotni še predstavniki nacionalnih Olimpijskih komitejev Kitajske in ZDA, predstavniki številnih mednarodnih panožnih športnih zvez, celinskih športnih organizacij in gostje.
S strani Zveze poletnih olimpijskih športov pri MOK, katere predsednik je srbski poslovnež Nenad Lalović, je na zasedanju prišel poziv, naj vodstvo MOK čim prej razjasni položaj glede kvalifikacijskih procedur za beloruske in ruske športnike za prihajajoče Olimpijske igre v Parizu. Predsednik MOK Thomas Bach je pojasnil, da bo odločitev o sprejemu Rusov in Belorusov na olimpijske igre znana v mesecu marcu prihodnjega leta.
Sicer bodo 33. poletne Olimpijske igre moderne dobe v Parizu potekale od 26. julija do 11. avgusta 2024, sledile pa jim bodo še Paraolimpijske igre, ki bodo potekale od 28. avgusta do 8. septembra. Širše dogajanje v francoski prestolnici v prihodnjem poletju je bilo druga pomembnejša točka dnevnega reda, saj bodo te igre minile v znamenju urbanosti, inkluzivnosti, vzdržnosti in pomlajevanja oz. mladine.
Posvetili so se še naslednjim Zimskim olimpijskim igram Milano Cortina 206, pa tudi novim športom in njihovemu vključevanju na poletne, zimske in paraolimpijske igre, e-športom in e-olimpijskim igram, trenutni politizaciji iger ter digitalizaciji globalnega olimpijskega gibanja. Glede doping kontrol pa je bilo spet največ govora o Rusiji, ki je bila v bližnji preteklosti sankcionirana zaradi t. i. ‘državnega dopinga’, a tudi o Italiji.
Kljub skromni udeležbi ruskih športnikov na mednarodnih športnih dogodkih (nastopali so pretežno kot nevtralni športniki), je bilo letos zbranih več kot 10.500 vzorcev ruskih športnikov na tekmovanjih in pa tudi izven njih. Rusija tako ostaja med desetimi najbolj testiranimi državami, pri čemer so samo letos italijanski organi opravili več kot 400 testov pri športnikih z ruskim državljanstvom.
Te vzorce krvi in po strogem nadzoru nato prepeljejo v več laboratorijev izven Italije. Poleg tega pa so se Italijani lotili ponovnih analiz vzorcev, ki so bili zbrani na Olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016 in sicer bodo z najnovejšimi metodami preverili shranjene vzorce vseh tistih športnikov, ki bodo verjetno prisotni tudi na igrah v Parizu.