Demokracija v Italiji se je znašla v novih, nepričakovanih težavah. Predsednik italijanske države Sergio Mattarella je namreč zavrnil predlog, da bi gospodarski in finančni minister nove vlade postal profesor ekonomije Paolo Savona, saj je slednji deklarirani nasprotnik Evropske unije. S to predsednikovo potezo je propadel dolgotrajni poskus oblikovanja nove italijanske vlade, deželo spet čakajo nove predčasne volitve, v Gibanju peth zvezd pa sedaj želijo – odstaviti predsednika države.
Italijanski predsednik Sergio Mattarella si želi Italijo obdržati v EU (foto: en.kremlin.ru)
Po dolotrajnem dogovarjanju med Gibanjem petih zvezd, po zadnjih marčevskih volitvah največje italijanske parlamentarne stranke, in stranke Severna liga, ko je že kazalo, da bodo kljub vsem ideološkim razlikam uspešno sestavili vlado novega mandatarja Giuseppeja Conteja, je predsednik države Sergio Matarella dal veto na imenovanje ‘euroskeptika’ Paola Savono za gospodarsko-finančnega ministra nove vlade.
S to potezo je oblikovanje nove vlade splavalo po vodi in državo skoraj zanesljivo čakajo nove predčasne volitve. Predsednik Matarella se je ustrašil, da bi ekonomist in profesor ekonomije Savona Italijo po britanskem vzgledu popeljal Italijo ven iz EU – Brexitu bi tako sledil Italexit. Prvak zmagovite stranke zadnjih volitev Luigi Di Maio pa je na odločitev predsednika ostro reagiral, ga obtožil, da je poglobil institucionalno krizo in pozval k njegovi odstavitvi.
Razrešitev predsednika države bi moral sicer najprej izglasovati italijanski parlament, potem pa bi jo moralo potrditi še ustavno sodišče, tako da ne gre pričakovati hitrih postopkov. Vendar je ‘ideološki ‘veto na kadidaturo človeka, ki ni kriminalec, ali kakšen ambiciozni politični pozvpetnik, ampak ugleden profesor ekonomije, odprl vprašanja o tem, ali ni bila s tem izigrana volja italijanskih volilcev.
Če Gibanje petih zvezd in Severna liga po regularnih volitvah zastopata voljo večine Italijanov, stranki pa se v skupnem vladnem programu odločita za določeno politiko, potem mora tudi predsednik države spoštovati njihove odločitve, tudi če se z njimi ne strinja. To je bistvo demokracije in v nasprotnem primeru gre za diktaturo. V primeru Savone pa je predsednikov veto, s katerim sicer ni bil prekršen noben predpis, zablokiral nadaljevanje demokratičnega procesa oblikovanja vlade. Obenem je tudi posredno vplival na oblikovanje italijanske zunanje, finančne in gospodarske politike, kar po ustavi ni naloga predsednika, ampak organov parlamenta.