Za brezskrbno smučanje v tujini je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja obvezna, a v veliko primerih ne bo zadostovala, da se ponesrečenec izogne astronomskim računom za reševanje. Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da so prevozi s helikopterji obravnavani različno od države do države, pa tudi med regijami znotraj iste države obstajajo razlike, zato je priporočljivo dodatno zavarovanje.
Reševalni helikopter zasebnega podjetja v akciji v bližini avstrijskega Salzburga (foto: flickr.org/Rein Ketelaars)
Z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja boste ob nesreči na smučišču v tujini deležni nujne zdravstvene storitve pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže, kar pa za prevoz do teh institucij ne velja vedno in prav povsod. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so na priljubljenih smučiščih Slovencev v Avstriji, Italiji in Franciji opravili poizvedbo o stroških helikopterskega prevoza s smučišča v bolnišnico in reševanja s sanmi (oz. z ‘akijem’).
Ti vrsti reševanja lahko staneta največ, pri čemer enotnega pravila v evropskih državah ni. Vsaka država ima svoja pravila, ki se lahko razlikujejo od regije do regije, a vsem je skupno predvsem to, da zdravstveno zavarovanje prevoza s helikopterjem ne krije, ali pa ga krije le v manjšem delu.
V Avstriji evropska kartica pokriva le stroške prevoza z rešilcem iz doline do bolnišnice in bolnišnične stroške, medtem ko je vsako reševanje z gore načeloma plačljivo. Reševanje s helikopterjem je večinoma zelo drago in hitro naraste na več tisoč evrov (tudi do 8000 evrov), odvisno od dolžine poleta oziroma časa, ko je helikopter v zraku, saj se strošek reševanja obračuna glede na minute letenja (približno 80 do 90 evrov/minuto).
V Franciji osnovno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov reševanja s helikopterjem ali drugim načinom reševanja ob poškodbi na smučišču in blizu smučišča. Tudi v Franciji stroški reševanja s helikopterjem segajo v tisoče evrov, osnovno zavarovanje pa večinoma le delno krije stroške zdravljenja.
V Italiji se pravice iz zdravstvenega zavarovanja med avtonomnimi regijami in provincami močno razlikujejo, zato je za smučarje priporočljivo dodatno turistično zavarovanje. Italijanski zdravstveni sistem za posamezne zdravstvene storitve večinoma predvideva tudi manjše doplačilo oziroma soprispevek (t. i. `ticket´), ki ga plačate sami in po navadi znaša nekaj deset evrov, odvisno od obsega in vrste storitve.
Tudi glede stroškov reševanja s helikopterjem in sanmi med italijanskimi smučišči obstajajo velike razlike. Poleg tega imajo v večjih smučarskih središčih pogosto zasebne travmatološke centre, ki nudijo prvo pomoč v primeru smučarskih nesreč, storitve pa so v celoti plačljive. Zato ni odveč, če se ob nakupu smučarske vozovnice dokupi dodatno zavarovanje za nekaj evrov na dan, ki krije prav te stroške.
“Je torej evropska kartica dovolj? Po našem mnenju je odgovor jasen: ne. Tako v Avstriji kot tudi v Franciji osnovno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov reševanja z gore v primeru poškodbe na smučišču, v večini primerov podobno velja tudi v Italiji. Računati na to, da bomo že nekako sami prišli v dolino ali da se poškodba ravno nam pa res ne more zgoditi, je igranje z ognjem,” pravijo na ZPS.
Dodatna turistična zavarovanja so torej razmeroma poceni, sploh v primerjavi z morebitnimi stroški reševanja s helikopterjem. Na slovenskem zavarovalniškem trgu je ponudba pestra, a na ZPS vseskozi opozarjajo, da je potrebno tudi zavarovalno pogodbo dobro preučiti, kaj dejansko nudi in česa ne zagotavlja.