Gornikom, plezalcem, pohodnikom in smučarjem v zimskem času v gorah grozijo številne nevarnosti, sploh ob ekstremnem vremenu, kakršnega je bila Slovenija deležna v zadnjih dveh tednih. Na Planinski zvezi Slovenije so pred dnevi predstavili analizo doslej opravljenega reševalnega dela v letu 2017, a so to priložnost izkoristili tudi zato, da so skupaj z Gorsko reševalno zvezo Slovenije in Združenjem gorskih vodnikov Slovenije ponovno opozorili na pravila za varnejši obisk gora pozimi ter ustnim opozorilom dodali praktični prikaz opreme in veščin za zimsko gorništvo. 

Lavinski trojček, dereze, cepin in čelada so obvezna tehnična oprema za zimski obisk gora. (foto: Manca Čujež)

Na Planinski zvezi Slovenije poudarjajo, da odhod v gore v zimskem času zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena in upoštevanje osebnih psihofizičnih lastnosti, izkušenj in znanja. Zato naj bi se v gore odpravljali načrtovano, pripravljeno in odgovorno. Obiskovanje gora pozimi sicer zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere.

“Za obisk gora svetujemo popolno zimsko opremo – lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku,” je povedal Inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.

“Obvezen del tehnične opreme vsakega gornika lavinski trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, lavinska sonda za fino določanje lege ponesrečenca in lavinska lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. “Lavinski trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, kajti če manjka en element, se drastično podaljša čas iskanja zasutega,” je izpostavil inštruktor GRZS Klemen Volontar.

Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporočajo tudi uporabo nahrbtnika z zračnim balonom. Če se sproži plaz, je še kako dobrodošel, saj s svojo strukturo poskrbi, da ponesrečenec ostane na vrhu plazovine. Med tehnično opremo, ki jo posameznik potrebuje za varnejše obiskovanje visokogorja pozimi, pa spadajo dereze, cepin in čelada. Pri tem je pomembno, da takoj, ko so na nogah nameščene dereze, palice zamenja cepin – le tako se lahko v primeru padca  alpinist uspešno zaustavi, so še zapisali na spletni strani PZS.

“Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 10- ali 12-zobe gorniške dereze. Veliko ljudi se ne zaveda, kaj vse dobre dereze potrebujejo. Razne verige in gumijaste izpeljanke, ki so se pojavile v zadnjih letih, sodijo v mesto in sredogorje, saj nimajo prvih zob in niso primerne za na resnejše gorniške ture,” je opozoril predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije Mitja Šorn. Skupa z gorskim vodnikom Miho Habjanom pa sta se dotaknila tudi izkušenj: “Za vsako turo mora biti posameznik ali skupina ustrezno izkušena, izkušnje pa se pridobi s kilometrino opravljenih tur, ki morajo biti vsaj na začetku opravljene pod budnim očesom usposobljenih gornikov – vodnikov znotraj planinskih društev, gorskih vodnikov, alpinistov … Razne gorniške šole, tečaji gibanja v gorskem svetu in podobni programi pri pridobivanju znanja pridejo še kako prav.”