Evropska komisija je Skupnemu raziskovalnemu centru naročila, naj poleg referenčnega pripravi še 3 hipotetične scenarije, ki bodo zelo koristni pri oblikovanju prihodnje Skupne kmetijske politike EU do leta 2040. Preprostih rešitev ne bo, saj bo morala Skupna kmetijska politika upoštevati marsikaj pomembnega – ekonomsko upravičenost, prehransko varnost, varstvo okolja, globalne emisije toplogrednih plinov, klimatske spremembe, splošne razmere v kmetijstvu po državah EU…
Simbolična fotografija dveh pomembnih poljščin (foto: pxhere.com)
Nove analize Skupnega raziskovalnega centra (JRC) temeljijo na Kmetijski napovedi EU o kmetijskih trgih in nacionalnih strateških načrtih Skupne kmetijske politike EU (SKP), ocenjujejo pa različne politične usmeritve in kaj bi pomenile za kmetijsko krajino v EU. Rezultati so objavljeni v študiji ‘Scenar2040’, ki ponuja referenčni scenarij in preučuje tri druge scenarije – ‘produktivnost in naložbe’, ‘okolje in podnebje’ ter scenarij ‘brez SKP’.
Scenarij ‘produktivnost in naložbe’ usmerja podporo SKP k intervencijam, ki izboljšujejo produktivnost in konkurenčnost. V primerjavi z referenčnim scenarijem leta 2040 to pomeni 2,7 % večjo kmetijsko proizvodnjo EU v vseh sektorjih, nižje cene hrane, boljšo trgovinsko uspešnost in izboljšanje trgovinske bilance EU za 2,7 milijarde evrov, a tudi minimalen skupni vpliv na zaposlovanje kmetijstvu ter za 0,5 % višje emisije toplogrednih plinov.
Poleg tega so v JRC za ta scenarij navedli še za 1,4 % večje presežke dušika na hektar. Drugi hipotetični scenarij ‘okolje in podnebje’ preusmerja podporo SKP k bolj okoljskim in podnebno usmerjenim intervencijam. To bi prineslo znatne okoljske koristi za EU, kot so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 1,7 % in onesnaženja z dušikom za 2 % na hektar, hkrati pa bi se povečala raznolikost poljščin in ustvarilo 90.000 novih delovnih mest.
Vendar pa naj bi imele te koristi negativne gospodarske posledice – kmetijska proizvodnja bi se zmanjšala za 4 %, cene hrane bi se zvišale, uvoz pa bi se povečal, kar bi poslabšalo trgovinsko bilanco EU za 1,8 milijarde evrov. Zato dokument poudarja ključne strukturne kompromise med intenzifikacijo in ekstenzifikacijo, trgovinski učinki pa hkrati dodajajo še eno plast kompleksnosti in sicer na globalni ravni.
Da bi poudarili pomen teh različnih političnih možnosti in odločevalcem ponudili realno primerjavo, so v ‘Scenar 2040’ pripravili tudi tretji hipotetični scenarij ‘brez SKP’. Popolna odprava SKP (ki zaradi pogodb EU trenutno niti ni možna) bi imela več negativnih posledic. Dohodki kmetij bi se na primer predvidoma zmanjšali za približno 11 %, manjše in bolj ranljive kmetije pa bi se soočile z izgubami celo do 21 %.
Poleg tega bi skupna proizvodnja hrane v EU upadla za 5 %, kar bi zmanjšalo zmogljivost EU za zadovoljevanje domačega in svetovnega povpraševanja. Cene hrane za evropske potrošnike bi se zvišale, kar bi nesorazmerno prizadelo izdatke za hrano v najbolj ranljivih gospodinjstvih v EU, zaposlenost v agroživilskem sektorju pa bi se zmanjšala kar za približno 250.000 delavcev.
Analiza Skupnega raziskovalnega centra v tem segmentu poudarja tudi potencialno tveganje neto povečanja svetovnih emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu, saj se bi se del kmetijske proizvodnje iz EU preselil v manj razvite in ogljično manj učinkovite regije zunaj EU, kjer je delovna sila najbrž cenejša in stroški kmetovanja prav tako.