Danes so se na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu začeli uvodni sodni postopki proti bivšemu predsedniku Filipinov, ki ga sumijo umorov, poskusov umorov in celo zločinov proti človeštvu. Rodrigo Roa Duterte je med 2011 in 2019 sprožil kampanjo ‘Vojna proti drogam’, že pred tem pa je v mestu Davao, katerega župan je bil 22 let, prihajalo do mnogih izvensodnih eksekucij, ki naj bi jih zagrešili ‘eskadroni smrti’.
Dvorana Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu ICC (foto: FB ICC)
Lani aretirani nekdanji predsednik Filipinov Rodrigo Roa Duterte je že nekaj časa v Haagu, kjer ga Mednarodno kazensko sodišče sumi zločinov proti človeštvu, umorov in poskusov umorov. Zločini naj bi se zgodili na ozemlju Republike Filipini med 1. novembrom 2011 in 16. marcem 2019 v okviru kampanje ‘vojna proti drogam’. V tem času naj bi tudi po tedanjem poročanju medijev prišlo do poplave zločinov, ki naj bi jih zagrešile pro-vladne sile.
Vprašanje je, ali so bili v posamezne umore, poskuse umorov in mučenja vpletene policijske, vojaške ali paravojaške enote, ki so jih po vzoru podobnih enot iz Južne in Srednje Amerike poimenovali ‘eskadroni smrti’. Velja spomniti, da so imeli pred tem na Filipinih močno komunistično gverilo, nato pa je prav v tem obdobju sledil še razcvet islamističnih terorističnih skupin, ki je svoj vrhunec doživel z bitko za Marawi leta 2017.
Političnih nasprotnikov torej Dutarteju ni manjkalo, vseeno pa se je nenehno fokusiral predvsem na domnevne prodajalce drog, pa čeprav Filipini niso znani ne kot država proizvajalka narkotikov, ne kot država z ogromno odvisniki. Duterte je predsednik Filipinov postal šele po volitvah leta 2016, pred tem pa je bil neprekinjeno vse od leta 1986 župan velemesta Davao.
Izvensodni poboji naj bi se tam začeli že leta 1998, filipinske človekoljubne organizacije pa so ga že do leta 2016 osumile, da je bil vpleten kar v 1400 umorov. Potem je postal predsednik države, zato so se preiskave ustavile, zločini pa so se očitno nadaljevali, saj ga tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča bremeni za dogajanje vse do leta 2019. Predsednik Filipinov je bil do volitev leta 2022, ko je sprva nameraval znova kandidirati, a si je potem premisli.
Medtem se je namreč v volilni boj vmešala njegova hči Sara Sicer (pred tem je od očeta prevzela položaj županje Davaa med leti 2016 in 2022), ki pa presenetljivo ni podprla očeta ali njegov politično stranko, ampak se je povezala s konkurenco iz družine nekdanjega diktatorja Marcosa, nato je postala podpredsednica države in je na tej funkciji še danes. Če se ni s čim močno zameril hčerki, je vseeno malce nenavadno, da je bil Rodrigo lani sploh aretiran.