Pred Svetovnim dnevom ribištva 2024, ki se obeležuje 21. novembra, so z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spomnili na pomen gospodarskih panog ribištva in akvakulture za prehransko stabilnost, okoljsko trajnost ter za ohranjanje tradicionalnih praks. Opozorili so tudi na možnost črpanja evropskih sredstev in predstavili nekaj slovenskih sladkovodnih ribogojnic, ki bodo jutri odprla svoja vrata za javnost. Morski del slovenskega ribištva pa tokrat ni bil v ospredju.
Klasičen prizor iz ribarnic (foto: pxhere.com)
Ob ‘Svetovnem dnevu ribištva’ so z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) posebej omenili programsko obdobje 2021–2027 Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA). Slovenija ima v okviru ESPRA na voljo 34,2 milijona evrov, ta denar pa je namenjen trajnostnemu ribištvu, prilagoditvam podnebnim spremembam, digitalizaciji ter uvajanju inovativnih praks v sektorje ribištva in akvakulture.
Oznanili so tudi, da bodo jutri Ribogojnica Obrh, Ribogojnica Soča Zavoda za ribištvo Slovenije ter Ribogojnica Pšata podjetja Vodomec med 12. in 14. uro odprle vrata za obiskovalce. Priložnost za ogled ponuja vpogled v sodobne in v tradicionalne metode vzreje rib ter poudarja pomembnost trajnostnih praks pri soočanju z izzivi podnebnih sprememb in rabe naravnih virov.
Sicer Ribogojnica Soča v Kobaridu goji soške postrvi, jadranske lipane, primorske podusti, šarenke in potočne zlatovčice, letno pa vzredijo okoli 20 ton rib. V Ribogojnici Obrh v Loški dolini se posvečajo predvsem domorodnim salmonidnim vrstam rib – potočnim postrvim, lipanom, sulcem in potočnim zlatovčicam, Ribogojnica Pšata v Cerkljah na Gorenjskem pa se ponaša z največjo plemensko jato postrvi v Sloveniji.
»Ribištvo in akvakultura igrata ključno vlogo pri prehranski varnosti, saj ribe in drugi vodni organizmi zagotavljajo pomemben vir beljakovin za milijone ljudi po vsem svetu. Poleg tega sektor ponuja zaposlitev in ekonomske priložnosti za številne skupnosti, zlasti v obalnih in podeželskih območjih. Vendar pa se sektor sooča z resnimi izzivi, kot so prekomerni ribolov, podnebne spremembe, onesnaževanje morij in ‘zakisljevanje’ oceanov,« so pojasnili z MKGP.
Dodali so, kako je zelo pomembno, da se nadaljuje z ozaveščanjem javnosti o odgovorni potrošnji ribjih proizvodov, tako sladkovodnih kot morskih, saj lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju zdravih morskih ekosistemov – z izbiro lokalnih izdelkov, zmanjšanjem ogljičnega in prehranskega odtisa.
Svetovni dan ribištva 2024 bodo obeležili s posebno fotografsko razstavo uspešnih projektov, ki so bili sofinancirani iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) 2014–2020. Razstavo bo gostila avla poslovne stavbe Triglav na Dunajski cesti v Ljubljani.