V Združenih državah Amerike pravkar potekajo spominske slovesnosti ob 16. obletnici terorističnih napadov na New York in Washington. Številna vprašanja o tem, zakaj je moralo umreti skoraj 3000 nedolžnih ljudi, pa so še danes neodgovorjena. Trenutek, ko je drugo letalo zadelo WTC in se je svet dokončno zavedel, da gre za teroristični napad (vir slike: commons.wikimedia.com)
Po uradni verziji dogodkov so 11. spetembra 2001 teroristi Al Kaide ugrabili štiri potniška letala, se z dvema namerno zaleteli v stolpnici svetovnega trgovinskega centra WTC v New Yorku, z enim v poslopje Pentagona v Washingtonu, četrto pa je strmoglavilo na podeželju Pennsylvanije. Pri tem je skupno umrlo skoraj 3000 ljudi, ZDA pa so takoj napovedale vojno terorizmu. Čeprav je bila velika večina ugrabiteljev letal iz Savdske Arabije, so ZDA kot odgovor napadle Afganistan in kasneje še Irak.
Kmalu so se pojavili resni dvomi o verodostojnosti uradne zgodbe. Strokovnjaki vsaj treh različnih inštutucij v ZDA in EU so namreč med ruševninami WTC-ja našli sledi posebnega eksploziva, imenovanega termit, ki se uporablja skoraj izključno pri kontroliranem rušenju stavb.
Oblasti niso nikoli zadovoljivo pojasnile vzrok za rušenje manjše stolpnice WTC št. 7 – letali sta namreč zadeli stolpnici št. 1 in 2.
Izkušeni člani ameriškega združenja nekdanjih pilotov potniških jumbo-jetov v simulatorju niso nikoli uspeli ponoviti manevrov enega od letal in ob tem zadeti stolpnico (kar pa naj bi v prvem in edinem poskusu uspelo neizkušenemu pilotu-teroristu).
Letala, ki naj bi zadelo poslopje ameriškega obrambnega ministrstva v Washingtonu, do danes še niso našli na nobenem posnetku varnostnih al drugih kamer. Kamer pa v prestolnici ZDA in sploh v strogo varovanem Pentagonu tudi leta 2001 zagotovo ni manjkalo.
Potniki četrtega letala, ki naj bi se uprli in avion namerno strmogavili, še preden je doseglo svoj cilj, so med ugrabitvijo kar s svojih mobilnih telefonov uspeli poklicati svojce, čeprav so leteli nekaj kilometrov previsoko (in se premikali prehitro), da bi lahko njihovi telefonski aparati sploh zaznali signal omrežja.
Neodgovorjenih vprašanj je še veliko – od vloge tajih služb ZDA, Izraela in Savdijske Arabije pri atentatu, do preslišanih opozoril, da se pripravlja teroristični napad, pa vse do domnevnih teroristov iz letal, ki naj bi jih kasneje raziskovalni novinarji našli žive in zdrave na domačih naslovih.
Sicer je datum 11. september že pred letom 2001 ostal zapisan zaradi človeških tragedij s političnim ozadjem. 11. 9. 1973 je v Čileju letalstvo bomardiralo lastni parlament, nakar ga je kopenska vojska zasedla s silo, predsednik Salvator Allende pa je v stavbi storil samomor. Vojaški udar, ki ga je podpirala CIA, je na oblast pripeljal desničarskega diktatorja Avgusta Pinocheja. Sledile so množične aretacije, mučenja in poboji ciilnega prebivalstva.