Zadnji dve leti se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja hitrostno plezanje. Že zadnje državno prvenstvo je pokazalo na očiten napredek kakovost tekmovalcev, sledili pa sta medalji na Evropskem mladinskem prvenstvu.
Srebrna Zoja Leskovar na levi strani stopničk Evropskega prvenstva (foto: Matic Kozmus/PZS)
S Planinske zveze Slovenije (PZS) so spomnili, da se je športno plezanje pojavilo na Olimpijskih igrah (OI) šele v Tokiu leta 2021, tedaj pa se je predstavilo kot kombinacija težavnostnega, balvanskega in hitrostnega plezanja. Nato je bilo na OI v Parizu 2024 hitrostno plezanje že povsem samostojna disciplina. V Sloveniji se je hitrostno plezanje začelo intenzivneje razvijati šele konec leta 2023, zato še ni na ravni ostalih plezalnih disciplin.
»Stena je visoka 15 metrov, ima pet odstotni naklon in dve liniji (leva in desna oziroma A in B) z 20 oprimki za roke in 11 za noge. Plezalce pri plezanju varuje samovarovalo, pri startu pa je izjemno pomembna natančnost, da tekmovalec ne naredi prehitrega ali prepočasnega starta. V kvalifikacijah vsak tekmovalec opravi dva poskusa, šteje pa boljši čas. Najboljših 16 se uvrsti v izločilne boje, zmaga pa tisti, ki vrh osvoji najhitreje,« pravijo pravila.
Pred dnevi je Slovenska Bistrica gostila letošnje državno prvenstvo v hitrostnem plezanju, kjer se je izkazalo, da se kakovost mladih slovenskih tekmovalcev hitro dviga. Šele 16-letna Stella Novak (ŠPO PD Celje Matica) je postavila nov članski rekord 7,80 sekunde in pri tem za stotinko izboljšala 5 let star rekord dvakratne zlate olimpiske Janje Garnbret. Pri članih pa je s časom 5,73 svoje rekord še izboljšal 19-letni Anej Koštomaj (ŠPO PD Celje Matica).
Selektor in trener slovenske reprezentance v hitrostnem plezanju Matic Kozmus je pohvalil tudi Marka Šalamona (ŠPO PD Celje Matica), ki je med kadeti prvi preplezal smer pod šestimi sekundami ter Nika Sevnika, ki je letos zmagal vsa državna prvenstva pri članih. Svetovni rekord v hitrostnem plezanju sicer znaša 4,54 sekunde za moške in 6,03 sekunde za ženske.
Slovenski hitrostni plezalci so nato nastopili Evropskem mladinskem prvenstvu v Zakopanah. Tam je Zoja Leskovar (AK Impol Slovenska Bistrica) je med starejšimi deklicami (do 17 let) postala evropska mladinska podprvakinja v hitrostnem plezanju, le dan kasneje pa je tudi Lina Funa (ŠPK Plus Koper) postala evropska mladinska podprvakinja v balvanskem plezanju (do 21 let).