V sredo, 28. avgusta, se v Parizu pričenjajo letošnje paraolimpijske igre, slovenski planinci-invalidi, znani tudi kot inPlaninci, pa so se točno mesec dni pred tem povzpeli se na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se nahaja na meji med Švico in Italijo.

Slovenska ekspedicija na vrhu Breithorna, v ozadju Matterhorn (foto: PZS/arhiv inPlaninec)

V alpskem svetu Evrope je kar 82 vrhov, ki ležijo na 4000 metri višine, vsi pa so v zahodnem delu Alp in so del ozemlja Italije, Švice ali Francije. Med njimi je tudi 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki stoji na italijansko-švicarski meji, blizu Cervinie, oz. 100 kilometrov severno od Torina. Na ta vrh se je pred dnevi povzpela skupina slovenskih planincev- invalidov, oz. inPlanincev, ki so svojo odpravo včeraj predstavili na novinarski konferenci.

»19 planincev invalidov – slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi – je v ponedeljek, 29. julija 2024, stopilo korak višje na poti k svojim sanjam. Povzpeli so se na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga proti nebu na meji med Švico in Italijo, v osrednjem alpskem masivu. Dan pozneje, v torek, 30. julija 2024, so se iz koče Torino podali še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in markanten Velikanov zob.

S svojim podvigom so dokazali, da sanje, vztrajnost, volja in medsebojna pomoč vodijo visoko, preko meje večnega snega in ledu,« so med drugim povedali na tiskovni konferenci, ki je potekala v prostorih Planinske zveze Slovenije (PZS). Planince invalide so pri vzponu spremljali izkušeni spremljevalci. S PZS so pojasnili, da je v ekspediciji sodelovalo še 12 planinskih vodnikov, 2 gorska vodnika, 3 posebni spremljevalci, 11 pohodnikov in tolmačka za slovenski znakovni jezik.

Tako je bilo za varnost, za dosego ciljev odprave in zadovoljstvo vseh 50 udeležencev  posrbljeno na najvišji možni ravni. Velja poudariti, da je na 4000 metrih nadmorske višine zrak že redkejši. Pa tudi vrsta drugih neznank bi utegnila nepričakovano spremeniti potek odprave. Vse inPlaninke ter vsi inPlaninci so bili namreč prvič nad 3.000 metri in tudi nad 4.000 metri nadmorske višine, prvič so bili na ledeniku ter prav tako prvič tudi v ledeniški navezi.

Pri vzponu je bilo potrebno upoštevati poletno sonce, občasno močan veter in nihanje temperature zraka ter poskrbeti za hidracijo celotne planinske ekipe. Na PZS so ob tem posebej omenili, da sta za varnost skrbela tudi vrhunska alpinista in gorska vodnika Marija in Andrej Štremfelj – prvi zakonski par, ki je leta 1990 osvojil Everest. Zahvalili vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri tem podvigu, predvsem vsem prostovoljcem in pokroviteljem.