Okoljski inšpektorji so na 13 gradbiščih po Sloveniji preverili ustreznost in zakonitost ravnanja z gradbenimi odpadki. Šlo je predvsem za zelo velika gradbišča, rezultati pa so bili negativni. Sprožili so namreč 24 inšpekcij in že doslej v več kot polovici primerov naleteli na nepravilnosti. Postopkov pa še ni konec.
Del gradbišča projekta Drugi tir julija lani in s Trstom v ozadju (foto: FB Drugi tir)
Inšpekcija za okolje (IO), ki deluje v okviru Inšpektorata za okolje in energijo (IRSOE), je objavila ugotovitve nadzora ravnanja z odpadnim gradbenim materialom, kater je potekal na 13 večjih gradbiščih po vsej Sloveniji (oz. je bilo za te lokacije izdano integralno gradbeno dovoljenje). Inšpektorji so preverjali, če se z gradbenimi odpadki ravna tako, kot to zahteva okoljevarstvena zakonodaja.
Ta pravi, da no nobena vrsta odpadkov ne smejo predstavljati tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, ne smejo povzročati pretiranega hrupa, neprijetnih vonjav ali drugih negativnih vplivov na območja s posebnim varstvenim statusom. »Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, pa podrobno določa obveznosti ravnanja z gradbenimi odpadki, ki nastanejo pri gradnji, obnovi, rekonstrukciji ali odstranitvi objektov.
Za pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je odgovoren investitor. Če je zemeljski izkop čist in ne vsebuje nevarnih snovi, ga lahko investitor ponovno uporabi na istem ali na drugem gradbišču,« so spomnili z IRSOE. Rezultati opravljenih inšpekcij pa so bili precej negativni. IO je namreč odprla 24 inšpekcijskih postopkov, vendar doslej le v treh primerih ni našla nobenih kršitev.
Nepravilnosti so bile namreč že ugotovljene v 13 primerih, medtem ko 8 bolj zahtevnih inšpekcijskih procedur še ni bilo zaključenih. Inšpektorji so do tega trenutka izdali 11 odločb ter 1 opozorilo po ‘Zakonu o inšpekcijskem nadzoru’ (ZIN). Največ kršitev je bilo pri prevoznikih odpadkov, saj niso uporabljali GPS-naprav v tovornjakih, kar bi moralo omogočati sledenje vozilom in vpoglede v zgodovino voženj za vsaj zadnji 2 leti.
Sledenje vožnjam tovornjakov z gradbenimi odpadki pa je zelo pomembno za preprečevanje nastanka divjih odlagališč v naravi, kar bi bil v preteklosti pogosto velik problem po vsej Sloveniji.