Slovenska vlada je potrdila predlog zakona o kritični infrastrukturi, katerega namen je sistemsko urediti neprekinjeno delovanja kritične infrastrukture.V segment kritične infrastrukture spadajo komunikacijsko-informativni sistemi in omrežja, preskrba z vodo, promet, preskrba s hrano, zdravstvena oskrba, finančni sektor, varstvo okolja ter oskrba z energijo.
Prizor iz leta 2009, ko je izredno močan veter na Gorenjskem prevračal letala (foto: flickr.com)
Republika Slovenija se je začela s področjem kritične infrastrukture aktivneje ukvarjati po sprejetju Evropskega programa za varovanje ključne infrastrukture leta 2006. Ministrstvo za obrambo je tedaj prvo prevzelo skrb za usklajevanje dejavnosti na področju zaščite kritične infrastrukture, vključno z vodenjem Medresorske koordinacijske skupine za usklajevanje priprav za zaščito kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji (MKS), ki jo je Vlada Republike Slovenije imenovala junija 2006 – ob upoštevanju usmeritev Nata in EU.
MKS sestavljajo predstavniki ministrstev, pristojnih za finance, gospodarski razvoj in tehnologijo, infrastrukturo, javno upravo, okolje in prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pravosodje, izobraževanje, znanost in šport, zdravje, obrambo, notranje in zunanje zadeve, ter predstavniki Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Banke Slovenije.
V skladu z določili direktive Sveta (ES) št. 114/2008 je Vlada Republike Slovenije imenovala kontaktno točko za področje zaščite evropske kritične infrastrukture v naši državi. Predlog je povzemal vsebino navedene evropske direktive, hkrati pa dajal tudi podlago za ureditev zaščite nacionalne kritične infrastrukture v sektorskih predpisih Republike Slovenije.
Zaradi različnih vzrokov, predvsem pa nujnosti čimprejšnjega prenosa navedene evropske direktive v slovenski pravni red, je bila sprejeta odločitev, da se pripravi samostojna uredba, ki bo urejala le evropsko kritično infrastrukturo. Uredba je bila sprejeta maja 2011 (Uradni list RS, št. 35/11). V skladu z določili te uredbe so bila zaradi ugotavljanja potencialne evropske kritične infrastrukture izvedena dvostranska srečanja s sosednjimi državami članicami EU – Avstrijo, Italijo in Hrvaško – in izmenjana stališča z Madžarsko.
Za vse pogovore z navedenimi sosednjimi državami so bila predhodno pridobljena stališča ministrstva, pristojnega za energetiko oziroma promet, ta stališča je obravnavala MKS, kontaktna točka za zaščito evropske kritične infrastrukture pa je bila pooblaščena za izvedbo dvostranskega meddržavnega dialoga. V dosedanjih usklajevanjih s sosednjimi državami na ozemlju Republike Slovenije ni bila evidentirana potencialna evropska kritična infrastruktura.
Vlada Republike Slovenije je po tem, ko je leta 2010 sprejela definicijo kritične infrastrukture državnega pomena, ki jo je predlagala MKS, določila sektorje kritične infrastrukture, osnovne in sektorske kriterije za določanje kritične infrastrukture državnega pomena, prednostni vrstni red sektorjev kritične infrastrukture z vidika njihovega vpliva na delovanje drugih sektorjev kritične infrastrukture in kritično infrastrukturo državnega pomena.
Na podlagi navedenih odločitev Vlade Republike Slovenije je Ministrstvo za obrambo, ki ni le vodilo MKS, ampak je skladno z Uredbo o obrambnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 51/13) tudi usklajevalo priprave za zaščito kritične infrastrukture državnega pomena v Republiki Sloveniji, pripravilo metodološko podlago za oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture in jo posredovalo nosilcem sektorjev kritične infrastrukture, ki oblikujejo in usmerjajo politiko ter so odgovorni za stanje v posameznem sektorju kritične infrastrukture.
Ukrepi za zaščito kritične infrastrukture, opredeljeni v posameznih sektorjih (in podsektorjih) kritične infrastrukture, so bili ena pomembnejših podlag za pripravo sedanjega predloga Zakona o kritični infrastrukturi. Po desetletju od prvih korakov v RS torej še nimamo celovito in sistemsko urejenega ugotavljanja in določanja kritične infrastrukture ter zaščite kritične infrastrukture od načel do obveznosti pri načrtovanju njene zaščite, določenih pristojnosti in odgovornosti oziroma nalog organov in organizacij pri zagotavljanju neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture, vzpostavljenih razmerij pri obveščanju, poročanju in podpori odločanju na področju kritične infrastrukture niti varovanja podatkov in nadzora na tem področju.
Vse navedeno bi radi uredili z novima zakonom in sicer zaradi zagotavljanja pripravljenosti na izredne dogodke pri delovanju kritične infrastrukture in krize, nastale zaradi nedelovanja kritične infrastrukture, ter učinkovitega odzivanja na take dogodke in krize upravljavcev kritične infrastrukture, nosilcev sektorjev kritične infrastrukture in ne nazadnje Vlade Republike Slovenije.
Ministrstvo za obrambo je po proučitvi vsebine, ki bi morala biti vključena v normativni pravni akt, da bi ta celovito in sistemsko urejal področje kritične infrastrukture, in po posvetu s pravnimi strokovnjaki ugotovilo, da je lahko tak predpis samo zakon. Obveznosti 11/66 načrtovanja in izvajanja ukrepov za zaščito kritične infrastrukture namreč ni mogoče naložiti z uredbo ali drugim podzakonskim aktom. Take obveznosti lahko določi samo zakon, ki sistemsko ureja področje kritične infrastrukture, vključno z njeno zaščito, so zapisali v predlogu zakona.