Evropska komisija je objavila seznam s 47 strateškimi projekti, ki bodo namenjeni zagotovitvi dostopa do kritičnih surovin po vsej EU. Izbrani projekti bodo prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu Evrope, hkrati pa podpirali evropsko obrambno, letalsko in vesoljsko industrijo. Prav tako bi radi prek teh zagotovili diverzifikacijo virov ter s tem prispevali k zmanjševanju odvisnosti EU od tretjih držav. Med predvidenimi projekti pa sicer ni nobenega slovenskega.
Grafika s približnimi lokacijami 47 strateških projektov in surovinami po EU (foto: ec.europa.eu)
Novi strateški projekti s seznama Komisije EU bodo ključni za izvajanje ‘Akta o kritičnih surovinah‘, katerega cilj je zagotoviti, da bodo pridobivanje, predelava in recikliranje strateških surovin v Evropi že do leta 2030 zadostili povpraševanju v EU. Ti projekti so bili izbrani, ker hkrati prispevajo k oskrbi EU s strateškimi surovinami, ob tem izpolnjujejo tudi okoljska, socialna in upravljavska merila ter so tehnično izvedljivi.
»47 novih strateških projektov se nahaja v 13 državah članicah EU: Belgiji, Franciji, Italiji, Nemčiji, Španiji, Estoniji, Češki, Grčiji, Švedski, Finski, Portugalski, Poljski in Romuniji. Pokrivajo enega ali več segmentov vrednostne verige surovin s 25 projekti, ki vključujejo dejavnosti pridobivanja, 24 predelavo, 10 recikliranje in 2 nadomeščanja surovin. Strateški projekti zajemajo 14 od 17 strateških surovin, navedenih v Zakonu o kritičnih surovinah.
To vključuje več projektov, ki zajemajo litij (22 projektov), nikelj (12 projektov), kobalt (10 projektov), mangan (7 projektov) in grafit (11 projektov), kar bo še posebej koristilo vrednostni verigi surovin za baterije v EU. Ti projekti bodo zagotovili, da bo lahko EU v celoti izpolnila svoja merila uspešnosti pridobivanja, predelave in recikliranja do leta 2030 za litij in kobalt, medtem ko bo dosegla znaten napredek za grafit, nikelj in mangan,« sporoča Komisija EU.
Dodali pa so še, da bodo drugi strateški projekti, ki vključujejo magnezij (1 projekt) in volfram (3 projekti), prispevali tudi k odpornosti obrambne industrije EU, ki temelji na uporabi teh materialov. Da bi teh 47 projektov postalo operativnih, bo potrebna kapitalska naložba v višini 22,5 milijarde evrov. V skladu s CRMA rok za izdajo dovoljenj ne bo daljši od 27 mesecev za projekte pridobivanja in od 15 mesecev za ostale projekte, kar bo hitreje kot doslej.