Včeraj je bila na vrsti na vsakoletna skupna novinarska konferenca Ministrstva za naravne vire in prostor ter Direkcije Republike Slovenije za vode. Tam so potegnili črto pod vsemi lanskimi aktivnosti in predstavili načrte za letos.
Ena od številnih sanacij vodotokov po Sloveniji (foto: MNVP/gov.si)
Na skupni tiskovni konferenci so sodelovali prvi mož Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), državna sekretarja ministrstva, vodji direktoratov in uradov ter vršilec dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode. Najprej je bil na vrsti pregled lanskih aktivnosti državnih struktur z delovnih področij upravljanja z vodami, prostorom, gradnjami in z naravo.
»Minister Novak je v svojem nagovoru izpostavil, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor v mandatu 2022–2025 z realizacijo 2,6 milijarde evrov sistematično odpravljalo posledice naravnih nesreč in hkrati uvajalo dolgoročne, sistemske rešitve na področjih voda, prostora, graditve in narave, pri čemer je na vseh področjih zmanjšalo ali v celoti odpravilo zaostanke iz prejšnjih let,« so povzeli na MNVP.
Na področju vod so bile lani v ospredju sanacije – od leta 2023 se je namreč zvrstilo 15 naravnih nesreč, katerih neposredna škoda je znašala približno 3,3 milijarde evrov. Samo v poplavah 4. avgusta 2023 pa je bilo še za okrog 10 milijard evrov posredne škode. Zato so morali sanirati številne vodotoke, ceste, mostovi, vodovodi, kanalizacije, javne ustanove in prek 1000 območij, kjer so se sprožali plazovi.
Skupaj je bilo saniranih več kot 600 vodnih objektov, a so se poleg kurative posvetili tudi preventivi. V veljavo je namreč stopila nova proti-poplavna uredba, nov ‘Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode’, prišlo pa je tudi do sprememb v ‘Zakonu o urejanju prostora’ in ‘Gradbenem zakonu’. Poleg tega so korak naprej storili v digitalizaciji – pri ‘Prostorskem informacijskem sistemu’ ter pri sistemu ‘eGraditev’.
Glede sedanjih aktivnosti so poudarili, da trenutno na slovenskih območjih Natura 2000 (evropsko ekološko omrežje, namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti) že izvajajo projekte v skupni vrednosti 40 milijonov evrov – na Goričkem, ob Muri in Dravi, na Krasu, v Ljubljanskem barju ter v nekaterih občutljivih jamskih ekosistemih. Pripravljajo pa se še dodatni projekti v vrednosti 30 milijonov evrov (Kozjansko, Pohorje, Julijci in Javornik).
Poleg izboljšav pri upravljanju zavarovanih območij, so povečali sredstva za upravljavce, sprejeli večletne načrte upravljanja za krajinske, regijske in Triglavski narodni park, začeli so s pripravo ‘Nacionalnega načrta za obnovo narave’, sprejeli so novelo ‘Zakona o ohranjanju narave’ in tudi ‘Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje’. Predvsem pa so ob vsem tem odpravili tudi zaostanke iz prejšnjih let in lani rešili približno 4000 zadev.