Slovenski vaterpolo v zadnjih letih doživlja hudo krizo, ki ji ni videti konca. Jutri bo sicer na sporedu finale pokalnega tekmovanja za vaterpoliste, ko se bosta v bazenu na Kodeljevem pomerila domači VK Ljubljana Sloven in AVK Triglav Kranj. A se bo le malokdo zmenil za ‘prvi vrhunec sezone’, kot so pokalni finale napovedali na Zvezi vaterpolskih društev Slovenije. 

Triglav je na poti do finala odigral dve tekmi, Ljubljana nobene, skupno pa bodo za izpljevo celotnega pokalnega tekmovanja zadostovala le štiri srečanja (foto: FB ZVDS) 

Že dosedanji potek letošnjega tekmovanja za pokal Slovenije lepo kaže, v kako slabem stanju se nahaja slovenski vaterpolo. K nastopu v pokalu Slovenije se je namreč prijavilo le šest ekip, od katerih sta bili dve najboljši (Ljubljana in Triglav) neposredno uvrščeni v polfinale. V prvem četrtfinalu je Maribor Branik brez boja dobil tekmo s Kokro, Kamnik pa je v Koper prišel z maloštevilno ekipo, ki so jo za nameček sestavljali pretežno osnovnošolci. Koprčani so vseeno ugnali nasprotnike le za zadetek, potem pa so v polfinalu dvakrat gladko izgubili s Triglavom.

V drugem polfinalnem paru pa VK Ljubljana Slovan tekem z mariborskim Branikom ni odigral, saj so tokrat Mariborčani odpovedali sodelovanje, ker naj ne bi imeli dovolj igralcev. Tako so se Ljubljančani uvrstili v finale pokala, brez da bi sploh kdaj skočili v bazen. Vaterpolisti VK Ljubljana Slovan bodo na ta način lahko povsem ‘sveži’ pričakali jutrišnji finalni obračun s kranjskim Triglavom, ki se bo na Kodeljevem začel ob 18. uri. 

A zapleti s tekmovalnim segmentom slovenskega vaterpola še zdaleč niso edina težava. Pred kratkim so na primer na lani ustanovljeni Zvezi vaterpolskih društev Slovenije izpeljali redno skupščino, na kateri so poleg običajnih pravno-formalnih točk, kot so poročila ter usklajevanje in verifikacija internih aktov, poskusili zamenjati člana predsedstva Matjaža Rakovca. A do danes še niso prepričani, ali so ga dejansko zamenjali, saj so bili pri glasovanju med prisotnimi delegati 4 za, 3 proti, 5 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Ker so bila kasnejša tolmačenja statuta oz. poslovnika o glasovanju različna, sedaj čakajo na dokončne ugotovitve pravnikov.

V ozadju tega poskusa razrešitve in ostalih težav slovenskega vaterpola se skrivajo predvsem osebni interesi in stare zamere, zaradi katerih se ta šport ne more in ne more vrniti v mirnejše vode. Naj spomnemo, da je Vaterpolo zveza Slovenije bankrotirala in od lani ne obstaja več, zato so tudi ustanovili novo zvezo – ZVDS. Poleg tega članska reprezentanca (in do letos poleti tudi mlajše selekcije z državnim grbom) že dlje časa ne nastopa zaradi dolgov in kazni mednarodne zveze. 

Sicer naj bi bilo v Sloveniji trenutno registriranih 13 vaterpolo klubov, a so nakateri le veteransko-rekreativne narave, drugi pa se ukvarjajo le z mlajšimi selekcijami. Novo člansko državno prvenstvo v vaterpolu naj bi se začelo že januarja, vendar pa ne bo prav veliko presenečenje, če bodo tokrat nastopile le štiri ekipe.