Protesti, ki so v več mestih po Iranu izbruhnili pred novoletnimi prazniki, se še stopnjujejo. Število žrtev je že naraslo na prek 20, število aretacij se hitro vzpenja, protestniki pa so za danes vso prebivalstvo pozvali k generalnemu štrajku. Osrednji vzroki za zadnji val demonstracij so ekonomska kriza, ki jo je občutila večina prebivalstva, korupcija med vladajočo sfero ter globoka razdeljenost iranske družbe na religiozne konzervativce in zagovornike modernejše države. 

Prvi mož Irana Ali Khamenei je za kaos v državi obtožil zunanje sovražnike in pozval svoje somišljenike ‘k pripravljenosti’ (foto: anfenglish.com)

Dolgoletne sankcije Zahoda zaradi iranskega atomskega programa so sicer pozno, a očitno le dosegle nekatere od svojih ciljev. Prvi resnejši upor prebivalstva po letu 2009 ima namreč predvsem ekonomske korenine. Poleg mednarodnih sankcij, ki so bile večinoma odpravljene leta 2015, pa je k poslabšanju življenskega standarda prebivalstva prispevala udeležba Irana v vojni proti Islamski državi v Iraku in Siriji ter vojaško-finančna podpora libanonskemu Hezbollahu in jemenskim Hutijem, kar predstavlja velik odhodek za državno blagajno.

Tuji mediji poročajo, da so protestniki v zadnji dneh skandirali proti predsedniku vlade Rouhaniju in proti predsedniku države Khameneiju, vendar tudi proti iranskim vojaškim posegom v tujini. Večina protestnikov je mlajših od 30 let, kar ni presenetljivo, saj je tudi nezaposlenost v državi najvišja prav med mladimi. Mlade zanimajo prevsem službe in njihova prihodnost, ne pa iranska zunanja politika. Velja spomniti, da je nezaposlenost med ženskim delom prebivalstva še precej višja kot med moškim. 

Oblasti v Teheranu sicer skušajo demonstracije zatreti s silo, a ne prav za vsako ceno. Sicer je padlo že več kot 20 žrtev, po vse državi so aretirali več kot 100 ludi, toda položaj še ni ušel izpod nadzora, kot se je to zgodilo ob podobnih protestih drugje po svetu. Ker je tudi iranskim oblastem dobro znano, kako so se sorodne vstaje ‘proti korupciji’ hitro sprevrgle v krvave revolucije v Tuniziji, Libiji, Siriji, Egiptu in Ukrajini, bodo najbrž postopale malce bolj previdno, kot bi sicer.

Tudi zunanji sovražniki Irana – Izrael, Saudijska Arabija in ZDA, podpirajo vstajo prebivalstva proti iranskim oblastem. Podporo javno izražajo z besedami, prikrito pa tudi z drugimi aktivnostmi. Iranske oblasti so tudi zato omejile uporabo socialnih omrežij in telekomunikacij, religiozni vodja Khamenei pa je za nastali položaj kar naravnost obtožil zunanje sovražnike. Položaj je še bolj zapleten, ker na zahodu Irana Kurdi istočasno zahtevajo več etničnih svoboščin. 

Absurdno pa je, da se cene nafte na svetovnih trgih prav zaradi demonstracij v Iranu te dni dvigajo in so danes dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Iran bi lahko tako zaradi protestov celo nekaj zaslužil.